Gina
|
IZVIRNO SPOROČILO: ribicaRR Itak sebi dokazujem, cesa sem sposobna in cesa ne. Pretirane hvale doma itak nisem delezna. Sekiram se pa za ocene zaradi sebe in ne zaradi drugih. In letos imam spet visoke cilje, kako bo, bomo pa videli. Zaenkrat gre se vse po nacrtu Ja no, saj to sem ti že jaz rekla, da je bežigrajska način dokazovanja - ne pred drugimi, pred samim sabo. Meni je pač to malo mimo, jaz rada veliko vem, ne pa se piflam podatke v tri dni, ki nimajo dolgoročne veze. Celo hecno se mi zdi, da kdo verjame, da neka taka šola prinese znanje. Ok, ajd jeziki, vendar tudi na katerikoli drugi šoli, ki ima tak obseg jezikov, odneseš od jezikov enako. Če kdo ve, lai obstaja še kaka celina, poleg Evrope, bo vedel če hodi na katerokoli šolo ali pa ne bo vedel - odvisno od njegovega interesa to vedeti, ne od šole. Ne bom se več preprirala s tabo, ki si "predobra" za pol faksov. Jaz nisem sama sebi predobra, je pa moj oče mislil enako snobovsko kot ti, me je hotel na vsak način na "boljšo" šolo spravit. Dobro, da sem ohranila trezno glavo. Se pa strinjam, vsak ima svojo pot v življenje in če ti to pomaga pri samozavesti, če se tako dokazuješ pred sabo, je to ok zate. Pas, jaz sem bila tudi tako optimistična, kot ti vrsto let, vsaj dokler so bili moji otroci majhni pa v nižjih razredih oš, vendar so se mojemu sinu dogajale take in podobne reči vsak teden, včasih celo večkrat na teden v četrtem razredu (tudi prej kdaj), kasneje pa ravno tako pogosto. Najprej sem hodila v šolo in razlagala, pa se kregala, pa dopovedovala...ampak z nekaterimi ne dosežeš nič, popolnoma nič, niti če se na glavo postaviš. Dokler imajo oni zakonsko pravico nekaj si zmišljevat, ne dosežeš nič. Pa verjemi mi, poznam vse zakone in pravilnike v šolstvu. Če bi ti razlagala vse take dogodke, ki so se mu primerili, lahko zapolnim tukaj vsaj 50 strani, raje več. Potem sem na neki točki obupala. Vprašala sem se, kaj je zdaj boljše zame in za sina (tudi hčer), da hodim vsak teden se razburjat v šolo, se borit zaradi krivic, ali da se požvižgam na šolo, pa da razložim otroku, da je vse, kar je pomembno, samo njegovo znanje, ki je njemu zanimivo, pa njegova sreča, ki pa ne more biti odvisna od nekih ljudi, ki nimajo pojma, ki iščejo dlako v jajcu. Da krivice se mu bodo dogajale, dokler ga bodo učile te sorte učiteljice, ampak naj se požvižga na njihovo mnenje. Mi smo zamenjali šolo, ko smo se selili in moram priznati, da je kot noč in dan. Šola od šole se zelo razlikuje. Učitelji imajo tukaj drugačno klimo, vrednote, merila, kot so jih imeli večinoma tam. če bi pa tam hodila vsak teden v šolo se razburjat, bi pa kvečjemu živce tam pustila, spremembe itak ni bilo nobene. Aja, verjemi mi, da so se me na prejšnji šoli zelo konkretno bali, tolk sem duše tam pustila, vsi so me poznali, od ravnateljice naprej, pa sem bila tam tudi priseljena, me niso od prej poznali. Ampak saj pravim, človek se bori, dokler ima to smisel. Pa ga ni imelo več. Sem ap neskončno vesela, ker smo zamenjali šolo. thx Po
|