kerala
|
Punce pozdravljene! Verjetno ne bo nobena verjela, ampak v mojem najhujšem obdobju sem prebrala cel vaš forum, še celo 1. del. No, to obdobje je na srečo minilo, čeprav še ni tako daleč. Končno sem se le odločila, da nekaj napišem, takrat mi to nikakor ni uspelo. Vsekakor je pa vsaka spodbuda za tiste, ki čakajo svoj srečni trenutek, več kot dobrodošla. Moja zgodba pa je sledeča: Pri svojih 37 letih, dveh najstniških hčerkah, takrat sta imeli 12 in 13 let, sva se lani z možem odločila še za enega otroka. Zanosila sem skoraj takoj, že v drugem poskusu. Vsi smo se strašno veselili novega člana, pa se je žal končalo lani avgusta z morfologijo v 22. tednu, ko je G ugotovila, da se možgani niso razvili in naše v nobenem primeru ne bi živelo. Sledili so najhujši dnevi mojega življenja, kar ve tukaj dobro poznate. Svetovali so, naj počakamo vsaj 3-6 mesecev, preden se spravimo v nove boje. No, pa nam teh 3 mesecev do naslednjega ni uspelo dočakati, kljub temu, da sva se trudila "paziti". Na začetku je bilo pa prav hudo, nihče od nas se ni upal veseliti nove , saj še prejšnje nismo preboleli. Do PDP je bilo res hudo. Evo, v tem tednu smo pa že uspešno opravili morfologijo, imamo fantička in je vse v najlepšem redu! Tako sem srečna! Res pa je, da moje deklice nikoli ne bom pozabila. Spomin bo ostal za vedno, samo boli ne več tako zelo. Zelo mi je hudo za vsako, ki se tu pojavi, hkrati pa se srčno veselim z vami, ki vam je končno uspelo! Krtekxx, Lana, Andreja in vse ostale - svaka čast ! Za tiste, ki pa še čakate svoj srečni trenutek - držim pesti na vso moč in vam pošiljam en velik in topel
_____________________________
Živa, 12.1.1995 Duna, 12.6.1996 Taras, 20.8.2009 (54cm, 3.980g) 1. mesec: 61cm, 4.945g 2. mesec: 66cm, 5.415g 3. mesec: 67cm, 6.245g 6. mesec: 76cm, 8.060g
|