krtekxx
|
Khm, jaz tudi še nisem šla v Park zvončkov, čeprav sta mino že dobri 2 leti in sem v službi slab kilometer stran od Žal. Takoj po UPN sem večkrat pomislila, da bi šla, sedaj pa ne več. Sicer pa tudi na splošno nisem ravno obiskovalka pokopališč - oče je umrl pred 4 leti, pa grem mogoče na njegov grob vsako leto 1x, pa še to samo zato, ker mi mama da kako svečo ali pa rože, da jih "mimogrede" odnesem. Enostavno zame ni pod tisto nagrobno ploščo ampak imam občutek, da neprestano nekje od zgoraj zre in pazi name. Natasarobi, Lana (in pa tudi jaz), po moje nima smisla, da gremo tja z eno veliko žalostjo v srcu in nas ta dogodek še bolj potre. Prej ali slej (lahko pa traja kar veliko časa) moramo na naše angelčke pričeti misliti na ta način, da je pač zanje bolje, da niso na tem svetu z nami ampak tam, kjerkoli že so. Je pa tako, da je šla moja prijateljica v park zvončkov in mi rekla, da kljub temu, da se v svojem življenju sploh še ni soočila s smrtjo bližnjega, jo je ta kraj s svojo pojavo (belo cvetje, igračke, obiskovalci) zelo zelo presunil.
Natasarobi, tudi zate pride dan, ko boš zopet zelo močna, kljub temu, kar se ti je zgodilo! Veliko časa traja obdobje, ko so pač trenutki euforije in potem dolgi trenutki pesimizma, potrtosti, žalosti...in vendar se obrne na to stran, da so trenutki veselja in optimizma daljši in daljši.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
.Morda bi res bil dobrodošel kakšen zares odkrit pogovor z partnerjem o vajinem skupnem otročku,veš moški se včasih nekako pač bojijo poizkusiti znova,ker se bojijo ponovne izgube,ki njih pravtako zelo močno prizadena. 
ga še bolj noro želela,še bolj po njem hrepenela,in res je hudo,ko ravno takrat okoli tebe hodijo skoraj same 
in srečne mamice,ki ponosno potiskajo voziček-vem to boli. 
. stiskamo pesti in navijamo. saj veš
. 
in je čisto logično da je prišla 
... se bova ta mesec bolj potrubila .... si res neskončno želim, da bi naš 
je včeraj prišel ves iz sebe domov. Umrla je hči od sosedov tam pri njegovi mami. Stara je bila šele 32 let. Imela pa je raka na maternici. Potem sem bila pa še bolj vsa v razmišljanu o izgubah naših dragih. 
in v miru razmislim, KAJ BI. 
