ČebelicaMaja
|
ojla...še v enem kosu... ja Zvezdica odštevam že, ampak se res nič ne dogaja, tko da ne vem, če ne bom spet čez rok in brez romance ( prvič so me notri sprejeli, sprožili porod, pa še umetne sem dobila, ker se ni nič dogajal ) jaz sem imela pa tko romantične predstave o tem, kako dobiš popadke, ti odteče vode, hitiš v porodnišnico...in tko, saj veste Super za prijateljico... jaz sem tud ful vesela, sem včeraj zvedla, da je naravno zanosila ena moja prijateljica, ki sta se že 4leta in pol trudila zanosit, tud na umetni sta že bila...sedaj je pa naravno uspelo in bosta feb. zibala Smo bili pa včeraj v Tivoliju in je naša tak divjak, da sploh ne vem, kako naj to divjo dušo ukrotim... drugi otroci se lepo igrajo, peskovnik je zakon, naša pa vsako stvar za 5 sekund, potem pa šibat drugam... čist mokro glavo je imela, pa zmatrana, pa še kar, sva se z možem prav spraševala, do kam bi jo gnala- do onemoglosti no...prijatelji, ki so bili z nami imajo 14 dni starejšega sinčka in sedaj je tudi , ima rok 21.8., ampak sta bila zarad našega divjaka kar živčna...je rekla, da ona bi par vzgojnih prijemov izvedla ... njihov je res tak priden... ampak kaj, ko pri nas ne palijo vugojni prijemi, razen, da naj jo zatrem, tega pa res nočem- pač poskušam vse dosečt z dopovedovanjem in na lep način, jih je tudi dobila po riti, pa se mi je samo smejala, tko da je bilo potem samo meni hudo, pa nič od tega... si pač mislim, da so otroci različni, naša je pač tak živc, hkrati pa ko je vse OK tak angeljček, da se vsi okoli nje topijo, tako je simpatična... kadar je pa hudiček, je pa hudiček na kvadrat...ne vem no... sem ravno včeraj tu na RR brala na Vzgoji en dober članek o kaznovanju, po katerem nam več ali manj ratuje vzgajat... gre bolj počasi, ampak kaj pa vem, mislim, da je tako bolj zdravo, vsaj pri takem trmastem karakterju, kot je naša... moja mama itak pravi, da sv oba z možem ful trmasta in da ne more bit drugačna
_____________________________
Življenje je plamen, ki dogoreva, toda vsakič, ko se rodi otrok, znova zažari. (George Bernard Shaw)
|