ČebelicaMaja
|
Ja Marelica, res je in res je, da je mama samo ena...samo, ko me tako obnašanje tako razjezi ravno zaradi tegale tvojega stavka, s katerim se popolnoma strinjam: "Največjo škodo pa seveda utrpijo vnučki in zaradi njih smo še bolj občutljivi. Da le ne bi mi kdaj delali istih napak... " Dejansko res mislim, da jo daje menopavzovska depresija, ki je značilna za to obdobje... pred časom je rekla, da ko bo v pokoju, da bo vse drugače... sem ravno možu rekla po telefonu- da bom "potrpežljivo" čakala še ti dve leti in stisnila zobe, potem bom pa zaprla "naša" vrata, če ne bo nič bolje... še bolj hudo mi je, ker jo ima Hana ful rada, zna kar dobro ravnati z njo, kadar je pač z nami... mah, bomo vidli kaj bo ob porodu, vam bom poročala in upala na najboljše...se res ne smem preveč sekirat... Mareilca moja prijateljica je tudi izgubila na hitro svojega očeta in je mamo to tako prizadelo, da se je tudi povem spremenila, ampak, ko je prišla malo k sebi in si opomogla, je bila spet tista stara dobra mama... tako, da po mojem potrebuje le čas, pa morda kakšen pogovor...jaz sicer s pogovorom pri naši nič ne dosežem, ampak vse niso takšne... držim pesti, da se čim prej popravi... Eya- za vas mi je pa tudi ful hudo, čeprav je v tem času to kar pogosta situacija... jah tudi moja dva sta se ločila, ampak šele pri mojih 15 letih in mi je bilo ful hudo (bila je umazana in dolga ločitev), tako, da sem tudi jaz mnenja, da je bolje prej, če že, ker otrok nekako preraste oz. zraste s tem zavedanjem...pa kot je napisala Maychika, ne perita umazanega perila pred otrokom, ker oče je še vedno oče in mati mati- moja dva sta tudi ves čas pljuvala en po drugem, pa še žlahta zraven ne vem,a takrat nihče ni pomislil kako vse to vpliva na otroka, ampak res so se butasto obnašal... ...v prvi vrsti sta in vedno bosta starša Žigu in potemtakem povezana celo življenje in veliko lažje je sodelovati, če se vsaj spoštuješ na ta način in se o stvareh lahko pogovoriš... moj oče in mama še po hm, da zračunam, po 19 letih ne govorita, smo se enkrat srečal na križišču in sta pogledala stran... mislm, sem jima tud povedala, da ne vem, kdo je večji otrok jaz ali onadva ...vam želim vso srečo vsem ostalim pa hvala, da ste me brale ...res pomga slišat mnenje, da vsaj okvirno ne pretiravam... nič grem spat... jutri imam pregled, pa se moram vsaj naspat... aja, samo tole- a imajo vaši škrati že vsi petice... mi smo še brez in vedno, ko nekaj ne štima, sumim zobke in potem jih še ni...
_____________________________
Življenje je plamen, ki dogoreva, toda vsakič, ko se rodi otrok, znova zažari. (George Bernard Shaw)
|