Anonimen
|
Dan! Joj, Mojčika, tebi pa čisto nič ne zavidam. Sicer bi sama z veseljem delala v šoli, ampak nas z mojih smeri vsako leto diplomira ene 50, v celi Slo. pa sta razpisani dve delovni mesti . In se vedno najde kdo z boljšimi ocenami, vezami, tako da niti ne iščem službe po šolah. Me je pa ena znanka tako razjezila, da sem ji skoraj vrat zavila . Njena izjava je bila, da imajo učitelji vgrajen gen za jamranje . Ma, saj je zelo lepo delo, ampak če hočeš iti v korak s časom, ne moreš vse življenje učiti po istih pripravah in preden narediš eno res kvalitetno uro, pa še vse, kar pride zraven... Ma, saj sama bolje veš. No, je pa izjava te znanke izhajala iz tega, da ona ni zadovoljna z delom, ki ga opravlja in potem kritizira druge, da se lahko sama sebi smili. Mislim, saj jo ni nihče silil v tisto službo, jo je sama izbrala. Čebelica Maja, Kristina je kar doma, ker sem sama še doma, sem pa dobila ene 10 tel. številk različnih varušk v Logatcu in na Vrhniki, tako da če bo potreba, se bo že kaj našlo. Za jesen itak računam, da bomo dobili prostor v vrtcu. Meni dan migne tako hitro, da sploh ne vem, kdaj se obrne. Zdaj ko imam internet, pospešeno iščem službo, se informiram vse o gradbeništvu, izvajacih, se dogovarjam z arhitektom, malo se še s Kristino pocartam, gremo na sprehod, na obisk h sosedom.... Krista, jaz ne verjamem v razne vsebinske razlage sanj, ti pa lahko povem znanstveno razlago. Naši možgani delujejo po sistemu mrež (ne predalčkajo) - med seboj povezujejo informacije, ki jih dobijo, vendar neglede na njihovo dejansko povezanost. To povezovanje izrazito poteka ponoči in se odraža kot sanje. Torej možgani povezujejo podatke, ki so jih sprejeli čez dan, z že obstoječimi informacijami v možganih. Povezave so povsem naključne, povezujejo tudi s tistimi informacijami, ki so spravljena v naši podzavesti. Ta pa je izrazito čustvena, vsebuje torej vse naše strahove, želje, čustva, veselje, žalost,... In tako pogosto sanjamo nekaj, česar nas je strah, pa si te strahove potiskamo v podzavest.
|