lonja
|
Daaaaaan drage moje,
ja, vem, ne bi smela sedat tuki pred PC-jem, medtem, ko Manca spi, ampak ne morem skoz ležat, res ne  .
V glavnem, najpre VSE NAJBOLJŠE malim slavljenkam in slavljenčkom, ki sem jih zamudila v času mojega nesodelovanja tuki gor  . Vsakemu posebej: ELI, PAJACKU, SARI in ŽIVI  . Upam, da nisem koga izpustila. Če pa sem ga, naj mi bo oproščeno , sem še mal out od vsega.
Tebi AC pa itak, ČESTITAM k novemu nazivu, zdej ti jih pa ne ostane kej dost več, razen da greš obnavljat znanje za nazaj . Še vedno pa ostaja odprta moja ponudba, sej veš  .
Nisem brala vsega za nazaj, bom nadoknadila in vas pokomentirala. Sicer pa niste bile pretirano zgovorne .
Midva sva doma, hvala Bogu, ker se mi je hotelo od dolgčasa tam zmešat. Hvala še enkrat Mml, ki mi je z SMS-i malo krajšala dneve. Joj, kok se je vleklo....groza.
Na hitro naj povem, da sem bila čez vikend še čist OK, v nedeljo smo mi Ajdo odpeljali naši, da sem lahko počivala, pa še v nabavo sva šla z  , do večera, pa tudi zvečer sem se počutila kt rožica. Čeprav sem imela mojega trebuha res že čez glavo, in samo upala sem, da me hitro kaj doleti. Spat smo šli čist kt ponavadi, no, potem pa ob dveh ponoči, kt bi se ulilo, postelja mokra, do stranišča sem komi prišla in naredila čez celo stanovanje eno ogromno poplavo. Jst ne vem, od kje tolk vode, res ne. Zdej mi je jasno, zakaj je bil moj trebuh res tak. O kilaži naše Mance se mi takrat še sanjalo ni . Počakala sva mojga očija, da se je pripeljal na Vrhniko, da bi naprej spal pri Ajdi, midva sva pa potem šla, v P sva prišla okrog treh zjutraj. Vse formalnosti smo opravljali tam nekje do petih, ko sem se znašla v roza porodni sobi št.3, uni ta luksuzni, z žogami, kavčem in vsem ostalim, družbo nama je s T. delal Željkič iz Radia Express. Najprej smo čakali, kaj bodo naredili moji popadki, prišli smo do 5 cm v dveh urah, s krasno babico Mirelo, ob sedmih pa zamenjava babic, dobim babico Mihaelo, za katero sem si takoj vbila v glavo, da me grdo gleda. Ne vem zakaj. Dodali smo en mičkem umetnih popadkov in ko so le ti začeli šponati, uf, to pa je res kriza (tega nisem poznala od prvega poroda, ko sem rodila zgolj z mojimi). Tolk hitr se je dogajalo, da zlo hitr ni bilo več premora med popadki, dobila sem masko, imela na full zamašen nos, kar je blo groz, k nisem mogla dihat skoz njega in mi je blo res zoprno. No, ob 8.20 Mihaela reče, pejva na hrbet, bova kr probale rodit. Jst pa: ne, ne bom, ne morem, ne morem. Ona pa, ja, ja, bo kr treba, dejva dejva. Me spodbuja na full, pove natančno kako naj delam, malo sem se zgubljala vmes, pa me je vseskozi bodrila, naj jo poslušam in dali sva čez nekaj popadkov in moja MANCA je točno ob 8.37 poletela skozi izhod. Brez reza in brez šivanja. Mihaela se ni mogla načudit velikosti, je samo komentirala: tole me pa prav zanima, kolk tehta. In potem se na tehtnici pokaže: 4280 g, jst pa samo, KAAAAAAAAJ??? Potem je sledilo cartkanje, pa lupčkanje, pa jok, jok, jok, od sreče seveda. Sploh se zadržat nisem mogla, kr jokala sem kt dež, ko sem jo stisnila k sebi. Tako mehka je bila, tako dišeča, tako zelo MOOOOJJJJJAAAAA. Moja MANCA!
No, cartkanje v P je minilo, zdej se cartljamo doma in že komaj čakamo sonček, da bomo lahko šli tudi kaj ven.
O tem, kako jo je sprejela velika sestrica Ajda pa mogoče jutri.
Grem, pride zdele patronažna in ne sme videt prižganga računalnika .
Hvala vsem za čestitke. Zlate ste. Vse po vrsti  . Rada vas imam.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
,v ponedeljek si je pa še nekje poškodovala nogico,tako da jo je mož zvečer peljal k dežurnemu,ampak na vso srečo ni nič ugotovil,le močan udarec.Sicer je nogica že ok,ena 3jka je zunaj,tako da je zopet naša vesela Maša 
. Sem vsa naspidirana in kar ne vem, česa naj se lotim 
. Ga bom pa jaz, izvolite: 
. Preživite lep dan!!!! 
, ker sem mislila, da pač dajo dol in montirajo eno okno po eno in se potem prestavljaš po prostorih. Pa ni tako - so sneli vsa okna in vrata naenkrat in sedaj je tak prepih in mraz po celem stanovanju, da je joj. Tako, da zavita v deke tukaj surfam po RR in razmišljam, da bo treba nekam ven 
nič več v nos dajala. 
. Potem me je včerej še mami raz
, ker pretirava z darili in se nič ne pozanima, kaj bi sploh imeli in mi je za dr prinesla tisto nebodigatreba mašino za peglanje (elnapress), ki se meni zdi čisto stran vržen denar (pa še poceni ni), pa še prostora nimamo za to, pa še peglam ne prav dosti, če pa že, pa že v roke primem tisti likalnik... Potem je bila seveda užaljena, itd., itd. 
