loremi
|
Nitkica11 in n74 topel objem za vaju! Nitkica, tudi jaz ne razumem, zakaj se reče splav, če pa je potrebno rodit. Jaz sem sicer ob koncu 16. tedna, ampak vseeno so bli močni popadki in ko mi sestra reče ... sej niste rodila, splavila ste ... ja no ne vem, splavila sem ravno tako v 6. tednu brez enega samega znaka, da bi kaj šlo narobe in pa sedaj, ko je za moje pojme bil porod, samo da v tem tednu dete žal še nima možnosti za preživetje in zdravo življenje . Pomojem se samo zato do 20. tedna reče splav, ker dete nima možnosti preživeti, čeprav je vseeno za nas, ki smo to doživele, porod. n74 jaz sem tudi imela skozi celo nosečnost roza/rjave izcedke in je bila zaradi tega tud cerkljaža izključujoča, ker bi že ta kombinacija lahko sprožila splav, in pa krvavitve. Vzroka niso našli, veljalo je le, da gre za grozeči splav. 6x sem krvavela, ob porodu sedmič. In enkrat vmes, v 11. tednu sem krvavela močno, tudi strjena kri je šla ven, pa je blo z otročkoma še vedno vse ok. In me sedaj besede, da se krvavitve v nosečnosti pač lahko dogajajo, ne pomirijo več. Ok, razen če gre za hematom, ta se lahko potem čisti in če je sreča, ne povzroči splava. Jaz upam, da ti naslednjič ponovno uspe zanosit in tokrat tudi donosit zdravo dete! Kar se pa tiče preiskav ... jaz bi si želela, d ami jih opravijo čimveč, ampak že vnaprej vem ,da moj ginekolog spet ne bo želel naredit ma čisto ničesar ... več kot očitno je bilo nekaj narobe z mano (vnetja, bakterije), da se je to zgodilo, ker sta bila otroka zdrava in če mi ne bo želel opraviti preiskav v zvezi s tem ,bom očitno res mogla menjat ginekologa. Se mi pa zdi, da po 3 ss "že" pripada genetika, torej bi vama jo sedaj mogli opravit. IZVIRNO SPOROČILO: zvezdan Ali je res toliko splavov ali pa se nam samo zdi ker smo vse to doživele in se med seboj sedaj povezale? Na smrt me je strah ko bom naslednjič noseča. To da so splavi do 14 tedna dokaj pogosti še nekako razumem. Ampak to da je toliko splavov po 20 tednu to mi pa ne gre v glavo. Vem le to da sigurno ko bom noseča ne bom več mirna vse do rojstva . Jaz sem se odločila, v soboto dopoldne bom šla v Park zvončkov prižgat svečko mojemu malemu srčku in se poskušala posloviti od njega. Saj pozabila ga ne bom nikoli ampak samo mirneje bi rada živela. Brez solz in bolečine. Mogoče mi uspe čeprav močno dvomim. Ali je katera od vas že šla in ali ji je bilo potem kaj lažje? Objemček vsem vam! zvezdan lepo napisano! se mi zdi, da ko človek nekaj doživi, takrat šele vidi obseg tiste zadeve tudi med drugimi ljudmi. Tko je mogoče tudi tu ... me sedaj vidimo, koliko je tega in koliko moramo prestat. Mene je kot prvo zelo strah, če mi bo še kdaj uspelo zanosit in pa nikdar več ne bom mogla bit pomirjena med nosečnostjo glede tega, ali bom donosila svojega otroka in da bo z njim vse ok. Ne bom mirna vse do poroda. Čeprav psiha dela lahko tudi probleme, ampak sem bila tokrat precej sproščena in noro vesela mojih srčkov, pa se je vseeno slabo končalo. Jaz sem šla z mojim fantom najinima že prižgat svečkice v park zvončkov in kmalu bom spet šla. Čeprav je težko, čeprav boli, ampak nazaj ju ne bo in če že, imam lahko vsaj na ta način nek "stik" z njima. Če si želiš it tja, pojdi, če ti bo težko še kdaj it, ne hodi. Naše angelčke bomo pa v vsakem primeru obdržale v naših srčkih. Si pa tudi jaz želim doživeti čas, ko bo lažje, ko ne bo več takšne bolečine in toliko solz. Za vse
_____________________________
Po dolgih letih truda ... dvakrat noseča, dvakrat z dvojčki in dvakrat ostala brez njih. :*( Mogoče mora pa ena izmed velikih želja ostali le želja :(.
|