rumba
|
Pozdravček!
Kosilo se mi še kuha in imam par minut časa, da se javim.
Savna: pojma nimam, kako oziroma ali sploh vpliva na dojenje.
Gosta hrana: začela bom tam nekje pri 5-6mesecu. Bom videla, kako se bo Julija obnašala.
Freycha,  . Sem prav razmišljala, ali čem sploh kaj napisati.... Sem velik pristaš dojenja, pa nočem, da vse skupaj izpade, kot da je to edina prava pot. Kakorkoli, jaz ti svetujem, da najprej pri sebi dobro razmisliš, ali si zares želiš dojiti ali raje ne. Pa pri tem ne imej v mislih, da je ena pot boljša od druge. Kakorkoli se boš odločila, bo prav!!! Jaz ti lahko poskusim pomagati, če se odločiš za dojenje. Sama sem dala skozi podobno krizi 1x s Hano in pred enim mesecem z Julijo. Vem, kako se počutiš in kako se ti zna dojenje prav upreti. Jaz sem si res prisegla, da sedaj pa konec, dobi flašo in basta! Po drugi strani, pa sem si želea nadaljevati z dojenjem. Zakaj? Izključno zato, ker sem že 2x uspešno polno dojila in se mi je to zdelo najbolj komot. Nobenega pranja flašk, vedno pri roki, toplo in pripravljeno... Hja, sem bolj lene sorte. Najprej sem si v glavi poštimala, da je vse v psihi... razmišljam tako kot Ulla80. Dopovedala sem si, da je mleko čisto ok, da ga je ta trenutek verjetno res manj, ker sem pač napeta, a da bo spet ratalo. Ko sem se 100% prepričala, sem si dala teden časa. Teden, ko sem ga z Julijo prežilela čimbolj umirjeno, bolj sama, večinoma v spalnici. Sva se cartali, nosili, poskušala sem jo veliko pristvljati, čeprav je kričala. Nisem se pustila razdražiti. Bo že jedla, ko bo lačna.... Ja, veliko je prejokala, se jezila na joško, jaz pa sem mirno ležala zraven nje in ji pela. Če se ne bi mogla sprostiti, sem imela na zalogi tudi pivo. Kakorkoli, po štirih dneh jo je srečala pamet , da ji joška nič hudega noče, pol pa je bilo par dni problema s premalo mleka, zato sem nadaljevala s prej opisano tehniko in se je tudi to porihatlo. Sem pa ta čes potrebovala 100% podporo in pomoč moža. Res je tudi, da v tem tednu Julija ni dobila menda niti 10g, a tudi to se s tednom popravi. Nekdo bo rekel, da sem preveč trmasta in pretiravam. Mogoče. A dosegla sem svoje. 
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. 
jaz vem da sem se kar prepričala da mleka je in bo dovolj in da tko pač more bit in tko tud je....čewprov je kak dan ubitačno, ko sem čist crkjena in mam ( al pa se mi zdi) čist prazne joške, ko je tamala za **** tečna, ko nič ne gre tak kot bi moglo
pa tud študiram vedno a je mlek a ni, a bi dala dodatek....no, pa se kar pregura, ker vem da ko bom enkrat začela z dodatkom, smo gotovi in se ga verjetno ne rešmo, samo dojenje bo šlo navzdol....ker pri vseh ki so začele dodajat je tko, oz. redke so k so se rešle pol flaše.....verjetno zato, k sma mele ono krizo v P in so mi solze dobesedno lile ko sem ji ono flašo tiščala v usta, sem se pač prepričala in odločla da bom dojila, ne glede na vse vraže o mleku itd.....pa lepo laufa
, kar pomeni da sem vsako noč 6x pokonc 
...vidim,da si res na tleh z moralo...tega pri tebi nisem vajena,daj!! 
) mi je na obroke ratalo kopalnico spucat
na... spet jokam. 
). Sem pa včer probala frizerja prestavt na četrtek, pa ma žal vse zasedeno. Res bi vas že rada spoznala, tko da upam, da bo v bližnji prihodnosti še kaka kava padla. 
, pa držim pesti za cepljenje. Kar se pa dojenja tiče, pa se probi čim manj sekirat. Sej vem lahko je to rečt, nardit pa mal teži. Kar se pa krize tiče, pa mislm, da jo ma vsaka kdaj. Mene trenutno tile naši krči tako izčrpavajo, da sem na trenutke že tud na meji norosti. 
