kepica
|
Ojla punce! Da se še jaz malo oglasim. Nisem pozabila na vas. MarijaPo, žal mi je za tvojo pikico. Toliko bolje zate, če si izgubo dobro prenesla. Ampak, ne govori prezgodaj. Mogoče še vse za tabo pride. Pri meni bo jutri točno en teden, odkar sem izvedela slabo novico. Ne morem se odločiti, kdaj mi je bilo bolj hudo. Pred ali po abraziji. Vem samo, da mi bo vse skupaj ostalo kot zelo grenek spomin. Še vedno se na trenutke spomnim na malo pikico in me zvije. Kaj morem, si ne morem pomagat. Solze mi pridejo v oči, ko vidim kakšno nosečnico ali dojenčka ali pa samo, ko berem vas tule, kako lepo napredujete. Še huje pa je, da imam v službi dve prijateljici, ki sta noseči prav toliko, kot bi bila jaz. Družile smo se in klepetale o naših občutkih v nosečnosti. In verjetno mi bo vedno težko, ko ju bom videla. Vedno se bom spomnila na mojo pikico. Tako pač je. Vsaka prenese bolečino na svoj način. Mene je pač zelo prizadelo, tebe MarijaPo je manj. Toliko bolje zate.Paše nekaj. Bolečina je verjetno odvisno tudi od tega, koliko časa sta se s partnerjem trudila zanositi. Midva sva se trudila skoraj dve leti, zato je bolečina še toliko večja. Zame neke velike tolažbe trenutno ni, razen te, da greva lahko z možem čez tri mesece v nove boje in upam, da nama bo tokrat hitreje naklonjen. Še prej pa se moram spopasti s težavami, ki jih imam sedaj po abraziji. Jutri me čaka pregled zaradi bolečin in možno je, da me čaka ponovna abrazija Čeprav bo ta veliko lažja, kot prejšnja. Upam, da na tej temi ne bo več žalostnih objav, ampak same pozitivne. Držim pesti za vas, da srečno prinesete svoje pikice do marca in za vse nas, ki smo svoje pikice izgubile, da kmalu spet zagledamo lp,kepica
< Sporočilo je popravil kepica -- 26.8.2007 22:23:24 >
|