Pikca
|
Draja in tinaaja, hvala za info. glede pikic po trebuščku. A je potem najbolje, da nič ne mažem? Glede šivov; jaz sem bila tokrat že drugič odspodaj prerezana in tud nič kaj lepo ne zgleda... pa tudi še nimam čisto zaceljene. Danes pa sta naša dva tamala že zaspala in mi je kar nekam čudno miren večer , no, Jernejček bo najbrž kmalu jedel. Tačas pa vam lahko napišem svojo ekspresno porodno izkušnjo. V soboto smo še malo poležavali, ko me je malo po osmi zvilo na WC. Ob pol devetih pa še enkrat, s tem, da mi je tokrat kapnilo, da gre očitno za popadek. Možu in hčerkici sem rekla, da mali že trka... mož me je panično vprašal, če se ima še čas oblečt , ja ja, sem rekla, tok hitro pa vseen ne gre. Sem se šla stuširat in nekaj pojest in ob devetih so bili popadki že na 5 minut! Klicala sem mamo, da je prišla po Živo (Živa je bila kar prestrašena in je hotela z mano v porodnišnico...) in začela priganjat moža, da zdaj se pa že mudi... popadki so bili že kar močni, ko sva se malo pred deseto odpeljala proti porodnišnici in na poti sem čutila vsako luknjico. V čakalnici pred sprejemno sem bila malo čez deset, mož je šel parkirat avto, sestra v sprejemni pa je videla, da že "ornk diham" in me takoj povabila noter ter mi dala haljico, da se preoblečem. Med preoblačenjem mi je odtekla voda in me je začelo tiščat dol... hitro so me spravili na posteljo in me spomnili, da je čas za plitvo dihanje. Prišla je babica, za njo pa še ginekologija - po naključju moja dr. Štolfa in rekli so, da sem že čisto odprta, da pa je otroček velik. Hitro so me peljali v porodno, popadki pa so bili zelo močni in komaj sem čakala, da bom lahko pritiskala. Antibiotika zaradi ugotovljenega streptokoka mi niso dali, ker ni bilo časa, prav tako ničesar proti bolečinam. Iz sosednje porodne je bilo slišati grozljive krike, moj mož je rekel, saj to je kot v filmu, babičar pa se je pohecal, da imajo to posneto, da nas mal strašijo . Ker so se mi popadki mal umirili, je gin. odredila še 2 popadka na boku, potem pa je babica končno rekla, da zdaj, če dobro pritisnem, bom pa rodila, če ne, pa še malo na bok. Pritisila sem na vso moč in mali je bil zunaj ob 10.54 - nisem mogla verjeti, da je šlo tako hitro. Dali so mi ga na trebuh, bil je tako topel in - glasen . Babica je povedala, da me je žal morala mal prerezat, ker se je začelo trgati... pa mi je bilo v tistem trenutku popolnoma vseeno, tekle so le solzice sreče... Gledala sva najinega korenjaka in se strinjala, da bi bilo ime Nejc, ki nama je bilo zadnje dni všeč, čisto prenežno zanj... in tako je postal Jernej. Začuda sem v času poroda pozabila kašljat , pač pa me je kašelj spet napadel po porodu, zaradi česar sem dobila svojo sobo, pa masko sem morala imeti. Kašljat s šivi spodaj res ni prijetno ... po mojem sem tudi zaradi tega napenjanja imela večjo potpludbo in oteklino... no, po treh dneh je bilo bolje. Najbolj ganljivo pa mi je bilo gledati Živo, kako je na obisku v porodnišnici gledala bratca in ga božala... Evo, Jernej se je zbudil, jaz pa ravno končala.
|