pot
|
Pozdravljene pozitivke. 
Sem vesela, da sem še vedno lahko z vami, da se našemu razgrajaču še nikamor ne mudi. Danes sem uradno prestopila v 34. teden in pred mano je še 42 dni. Me kar malo stisne, ko pomislim, kako kmalu bo vse drugače, jaz pa moram še veliko narediti pred prihodom novega člana. Čaka me še kar nekaj predpriprav. Pranje, likanje in predvsem čiščenje, čiščenje, čiščenje. Pa postavitev posteljice... Ja še kar veliko dela me/naju čaka. Kako bo luštno. 
Hvala Shuka, za lepe želje.
lejca, se strinjam z Anonimno, ki pravi, da je veliko potrebno narediti na sebi. Pogledati moraš nazaj, na začetek, ko sta se s partnerjem odločila za otroka, mogoče celo v tvojo mladost. Kakšne misli so te preplavljale tedaj in jih analizirati. Ker tiste misli so ti ostale v podzavesti, ki vpija vsak tvoj miselni ˝korak˝.
Vedno misliti pozitivno je pa skorajda nemogoče. Kot je že napisala andreja2000, tega se moraš naučiti. Tako se moraš postopoma programirati in skrbno nadzorovati vsako misel, izgnati oz. zamenjati še pomembneje pa zavedati se vsake svoje misli in jo usmeriti na pravo pot.
Ne misliti na zanositev je pa nemogoče. S tem se sploh ne obremenjuj. Misli naprej. Zamisli si zorenje jajčec, njihovo oploditev, vgnezdenje zarodka v maternici, zamisli se kot nosečko, kako ti raste trebušček, kako si si všeč s trebuščkom, kako potem cartaš malo štručko in uživaš ob pogledu malih očk proti tebi, prvega nasmeha....
Veliko sreče punce, vse si jo zaslužite, sprejmite jo in obdržite. Trudite se misliti pozitivno, spremljajte misli in jih poravnajte na pozitivno pot, če slučajno skušajo zaiti z nje. Veliko sončnih misli vam želim.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
.
in še naprej se trudim delat pozitivne scenarije in res to ni lahko,po vsem kar že človek da skozi,a se trudim in zaenkrat mi uspeva. 
,enako ostalim puncam,do takrat pa naj vas vodijo pozitvne misli in scenariji,kot jih je opisala pot v svojem postu.Želim,da vam čas do 
že veselo brcata, pot ti verjetno res že odštevaš dneve? Andreja, kako pa je tvoja mami, se ji je stanje kaj izboljšalo? Vam pa moram še jaz malo se izpovedat..ta mesec še vedno čakam M, naj bi prišla tam okrog 11.9, do danes je še ni..od aprila je bila zdaj vedno točna na 34 dni, to sem smatrala kot to, da so se mi končno uredile hormonske motnje. Nekje 2 tedna pred predvidenim prihodom M. se mi je pojavil rjav izcedek, ki je takoj naslednji dan padel...prvič sem si ta mesec merila bazalno temperaturo. Do cca. tistega dne sem imela vse dni (razen en dan ko sem bila bolana in me je zakuhalo) cca. 35,5 C, od takrat pa cel čas 35,9-36 C. In prejšnji vikend, 2-3 dni preden naj bi prišla 
se je spet pojavil izcedek (torej cca. 10 dni po prvem izcedku), spet samo en dan in potem...nič...zadnje 3 dni se prav malo čudno počutim, nočem preveč upat, ampak...sprašujem se, kaj pa če je končno ratalo?? Danes grem v LJ, pa moram kupit test, čeprav imam do zdaj z njimi slabe izkušnje..
,ja ne smemo pozabiti,kakšno srečo imamo,da so z nami in nam stojijo ob strani,in da nas naše situacije zbližujejo,najbrž veliko bolj,kot pare,ki tega ne doživljajo...pa je le res,da je vsaka stvar pa le za nekaj dobra,ne??
