lillylilly
|
Ojla lepo pozdravljene!!! Že kar nekaj časa nisem nič napisala, čeprav sem non stop na računalniku. In kako ste kaj? Jaz komaj čakam na ponoven pregled, ki ga imam v ponedeljek in upam, da bo vse ok. Počutim se dobro, edino žeja me preganja na vsakem koraku, tako da je pri nas obvezno na jedilniku najmanj 1 kg lubenice dnevno, posledično pa je prva postaja WC. Jaz imam v nosečnostih vedno kakšen hit glede sadja, v prvi nosečnosti so bile ta hit mandarine, sedaj pa lubenica. Nikoli je ni dovolj! Slabosti hvala bogu ni več, energija se je vrnila čez noč in res se ne morem pritoževati. Tudi s pridobivanjem teže sem sklenila kompromis, tako da je to tudi urejeno. Vem, da je za hujšanje čas po porodu, pa si kljub temu ne predstavljam + 20kg, glede na to, da sem bila že pred nosečnostjo hmmm kar okrogla. V prvi materinski knjižici(2003), ki mi je bila veliko bolj všeč, je bilo kar nekaj diagramov, med drugim tudi ta o pričakovanem porastu telesne teže, ki sicer služi orientaciji, a mi je koristil. Ma saj se s tem ne obremenjujem preveč, kot morda izgleda,... Edina nadloga, ki me prganja pa so čustva, jok!!! Samo da pogledam kakšen film in če se še otroku zgodi krivica, nič ne more zaustaviti mojih solza!!! Prav hecno, ko se tega zavedam, da jok ni potreben, he heh solze pa lijejo same od sebe. Se vedno spomnim, ko sem bila manjša, ko sem se mamici smejala, ko se jokala ob vsakem filmu.... Na srečanje ne bom mogla prit, čeprav sem si zeloooo želela, a ker sem na bolniški, to odpade! Če ima morda katera informacije kako je s tem kontrolami med bolniško bom zelo vesela? Je res, da hodijo tudi med vikendom, pozno popoldan zvečer? Bi si še nekako predstavljala tam do 16 h. Hmmm.
|