Pikabu
|
Sem že tukaj. Ste me prav nasmejale, še posebno Maxica. Akcija je bila, je bila. Pa grem od začetka. Ko sem napisala, da se mi zdi, da slišim avto, so bili le prisluhi. Do enih sem vztrajala in čakala, potem me je pa zmnjkalo. Domov je prišel ob pol treh. Sem bila vsa firbčna, kako je bilo in kje je hodil tako dolgo, pa je rekel,da so morali iti zapit vsa priznanja. Na tekmovanju so dobili največ točk in tako bili najboljši zbor, pa zlato priznanje z odliko so dobili. Potem pa še cel kup priznanj zraven. Tja so šli z avtobusom, tako da ni mogel prej domov, ker je bil pač na vse vezan, pa zborovodja je rekel, da morajo obvezno iti zapit. So res trdo garali, imeli cel kup avdicij in so si zaslužili. Je pa prišel domov čisto normalen. Imamo to srečo, da ga zelo hitro začne kislina "matrat" in si tudi zaradi tega ne more privoščiti, da bi kaj preveč pil, sicer pa tudi tip ni tak, da bi se ga napil. Ko mi je se razlagal, kako je bilo, sem se že toliko zbrihtala, da sem se spomnila, zakaj ga čakam in se le lepo nadaljevalo.... Joj, je pasalo po tako dolgem času. Sem bila še zelo presenečena, ker me ni nič bolelo, pa če ste zadnjič brale, ko sem pisala o eni kremi, nama je sploh ni bilo potrebno uporabiti. Očitno je tudi samo pričakovanje naredilo svoje, da sem bila še bolj sproščena. Res je bilo super. Sem pa zelo vesela za njihov uspeh. Zdaj naj bi šli na tekmovanje v Maribor, na Našo pesem. Ne vejo sicer, če bodo šli. Za zaborovodja imajo enega Italijana. Z njimi je delel, kot da bi bili profesoionalni zbor, res jih je dobro zdresiral. Zdaj imam že kar tremo kaj peti pred možem, ker tako vse obvlada, predvsem, kar se tehnike petja tiče. Zdaj naj bi se pa zborovodja vrnil nazaj v Italijo in nimajo nikogar, ki bi jih vodil naprej. Res je škoda, ker so zdaj super. Bomo videli, kako bo. Jaz upam, da zbor obstane, ker možu to ogromno pomeni, pa vidim, da rabi nekaj takega za sprostitev. Je pa zanimivo, da je začel peti zaradi mene. Jaz sem bila povabljena v en zbor in sem rekla, da grem, če gre tudi on. Vedela sem, da ima posluh, to je bilo pa tudi vse. In sva šla. Meni potem ni bilo všeč, pa še težave z glasilkami sem imela in sem dobila priporočilo, da naj eno leto ne pojem. In sem mislila, da potem tudi mož ne bo. Pa se je odločil, da bi on vseeno poskusil. Potem so ga pa od tega zbora povabili še k drugemu in zdaj je tako. Če pa najdejo zamenjavo, bo pa sicer kriza, ker bodo spet imeli ogromno vaj, če bodo šli naprej na tekmovanje, ampak ob takih uspehih se splača potrpeti. Je vse poplačano, ko je enkrat tak briljanten nastop mimo. In resm sem ponosna na moža. Da še malo pojamram. Spet imamo za seboj en jokajoči večer. Ni trajalo dolgo, ampak ugotavljam vzrok. Zvija ga ne, blato je imel včeraj in danes spet normalno, nič zeleno. Kaj je bilo danes? Šla sva se previt in ko sem ga nesla do postelje, mi je skoraj nos odgriznil, sem si rekla, fino, lačen si, boš lepo pojedel in spal. Pa dvakrat, trikrat potegne in jok do onemoglosti. Sploh ni hotel nazaj prijeti bradavice. Ko nama je z možem nekako ga uspelo umiriti, se zgodba ponovi. Parkrat potegne in spet jok. Lačen se dere ob polni joški. Pa sem ga opazovala in vidim problem v tem: zdaj ne vem ali ga mleko preveč zalije, ali pa je tako lačen, da se mu blazno mudi požirat. Že ko požre dol, se zraven sliši zvok, kot da na veliko hlasta, pa tudi v trebuščku se podoben zvok ponovi skoraj istočasno. Potem pa mu očitno nekaj pride nazaj, pa tisto nazaj požre, še preden bi mu sploh ven prišlo in naprej jok. Sploh ne vem,kaj mu je. Ko se je pa popolnoma umiril, je pa normlano pojedel in zaspal. Naj poudarim, da preden sva začela prvič jesti, ni bil nič zdražen, čisto normalen. Potem po dveh, treh potegih je postal razdražen in ni hotel več jesti, čeprav je bil lačen. Moj album: med zadnjimi dvajsetimi ga ni, ne vem, zakaj ga ni dalo tja, med javnimi se mi ga pa ni dalo iskati. Pojma nimam, kako to sedaj deluje, ker sem ga odklenila in verjetno med zasebnimi ni več. Maxica, pomojem je najbolje, da pri mojih prispevkih spodaj ikonco klikneš, pa boš prišla do njega. altati, sva se danes še z možem pogovarjala o lečah in me je spomnil, zakaj jih mogoče ne bom smela imeti. Kot otrok sem bila operirana na očesih, dvakrat, zaradi škiljenja. Na enem očesu mi je ostala brazgotina, pa dva vozlička, kar mene sicer poplnoma nič ne moti, res je pa možno, da zaradi tega ne bom mogla imeti leč. Saj bom tako šla na pregled, ker mi morajo dioptrijo popravit, pa bom videla. Si pa moram nujno to uredit, ker kmalu ne bom več videla na RR-ju pisat. Drugače ti pa res hvala za vse nasvete in pomoč. Zate: . Grem pod tuš. Če možek ni omagal pred TV-jem, se spet kaj obeta....
_____________________________
Ema (13. 9. 2004) Maks (27. 9. 2006) Katja (11. 4. 2010) Luka (13. 6. 2014)
|