Pikabu
|
Končno upam, da bom imela malo časa, da še kaj več napišem.
Gesla upam, da sem poslala vsem, ki ste me prosile. Frrrr, na nekaterih slikicah je Jaša zelo podoben Maksu. Sva jih gledali skupaj z Emo in je tudi rekla, da je to Maks, še posebno sta si pa podobna v tisti jopici iz HM-ja, mi imamo tudi tako. Pa proti koncu je ena ful lepa slikica, mislim, da leži in gleda, sem rekla Emi, poglej, kakšen lepotec, pa je Ema rekla: "Ne, Maks je lepotec.". Pa jaz kar resno mislim, da je Jaša zelo cortkan. Tasha, pri tvojih slikah je pa Ema najbolj občudovala, koliko igrač ima, to je ona čisto nora. Je pa tudi naprej rekla, da to spet Maks. Pa tudi Gael je pravi cortek.
Gaya, jaz bi tvoje geslo, sem ga pozabila. Pa beki in arabela mislim, da imata tudi albume, bi prosila za geslo.
AD3 kapljice: mi jih imamo in jih uporabljamo, pa je vse v redu. Pri Emi smo imeli samo D3, zdaj je pa dala te. Sva se z možem odločila, da jih preizusiva, kupili smo tudi kapljice proti krčkom, pa jih niti enkrat še nismo uporabili. JAz sem bila malo skeptična, pa sem najprej rekla, če bi vsaj malo počakali, nekateri jih začnejo dajati šele pri treh mesecih, pa je mož rekel, da naj mu jih kar takoj, ker je tako veliko zrasel v enem mesecu, da ne bi bilo kaj narobe, tako smo poskusili in je zaenkrat v redu. Upam, da tako tudi ostane. Jih pa dajemo že skoraj 14 dni. Drugače pa pravijo tako glede krčkov. Eni so bolj nagnjeni k njim drugi manj in da kapljice naj ne bi imele vpliva na to. Jaz ne vem, pri nas je na srečo vse v redu. Frrrr, predpiše jih pa res pediater pri prvem pregledu in se jih naj bi dajalo od prvega meseca naprej.
Hja, moje kile. Ščitnica ni, ker se je isto zgodilo pri Emi in sem šla na pregled, pa je bilo vse v redu. Nekaj od diete se moram pa tudi iti, ker zdaj gredo kile še hitreje gor kot so šle pri Emi. Me je mož malo vzel v roke in je rekel, da naj obroke normalno jem, samo sladkariji naj se odpovem. Tako se za danes lahko pohvalim, da mi je uspelo, pa veliko vode pijem, rada bi samo to, da se vse skupaj ustavi in da ne gre gor.
Sprehodi: mi smo res veliko zunaj. Jaz mu drugače dam že kar kombinezonček gor, pozimi ga bom pa pod kombinezon bolj oblekla. Je pa danes bilo spet topleje, tako da bi verjetno lahko bil spet samo v jopici. Ma, pojma nimam kaj naj, tole vreme se tako hitro spreminja. Zadnjič en dan sem Emo tako premrazila, da je bila čisto uboga. Pojma nisem imela, kako je hladno zunaj, pa še pihalo je. Saj smo šli zelo hitro nazaj domov, ampak je bilo dosti, da jo je pošteno zeblo. Maks je bil pa v redu. V vozičku so kar dobro zaščiteni.
Amazona, če sama pomislim, mislim, da sem pri Emi podobno razmišljala kot ti. Ne vem, se mi zdi, da zdaj manj kompliciram, pa ne ustrašim se takoj, kaj je narobe, če se joka in ne skočim za vsako stvar. Maks namreč včasih v joku zajoka in spi naprej, če ga pustim in ne skočim takoj, je vse v redu, če grem pa k njemu, je pa še huje, toliko časa, da ga vzamem ven. Ali pa če grem na WC, če se kaj takega z Emo ukvarjam, da je ne morem pustiti, če kuham, potem se pač nekaj časa joka. Ne gre, da bi ga pustila dve, tri ure, je le za nekaj minut, ampak vidim, da predvsem sama drugače reagiram. Vse bolj res opažam, da Maks želi biti v naročju, predvsem pa noče, da ostane sam. Sem danes bila prav pozorna pri tem. Sem pospravljala v dnevni sobi, on je spal. Sem šla samo na WC, takoj jok, pridem nazaj, se je umiril, grem gledat, če Ema spi, takoj jok, pridem nazaj, spet v redu in tako se je ponavljalo ves čas, ko sem hodila sem in tja. Res so si pa otroci med seboj različni, mogoče Maks vseeno ni tako zahteven, samo meni sploh ni tako naporno, kot so me vsi strašili, da bo. Mislim pa, da se boš tam nekje pri treh mescih že premislila. Takrat je kar opazna razlika. Sva se pa za drugega otročka zelo hitro odločila. Do enih treh mesecev še ni bilo želje po tem, tudi ko sem zvedela za kakšno prijateljico, da je noseča, sem bila vesela, ampak sem si pri sebi mislila, da sama še ne bi bila. Po tretjem mesecu me je pa že začelo grabiti, da bi imeli še enega, če sem za kakšno izvedela, da je nosča, sem bila še vedno ful vesela, ampak zraven sem že rekla, blagor, jaz bi tudi. Za tretjega pa ne vem, kdaj bo, ampak to vem, da zagotovo bo. Pa še nekaj mi hodi na misel. Kako pa reagira, če ti ležiš ob njej? Jaz sem pri Emi bila vsa nervozna, če je zaspala, da sem hitro šla kaj naredit, pa gledala, a bo dovolj dolgo spala, da mi bo uspelo vse dokončati, pa potem sem bila še bolj nervozna, če se je po petnajstih minutah zbudila, kako naj jo uspavam, da grem svoje delat naprej. Zdaj pri Maksu sem si pa rekla, da ne bom delala tega. Vzamem si čas zanj, zaradi njega sem na porodniški, vse delo me bo počakalo. Jaz sem nekaj časa kar z Maksom zaspala, tudi čez dan. Jaz sem se po eni uri zbudila, on je lepo spal naprej, ker je že dovolj trdno zaspal, založila sem ga in je tako spal na zakonski postelji. Za vsako stvar si vzamem čas in zraven ne razmišljam, a bo zaspal ali ne, tudi če se prebudi po petnajstih minutah, čim bolj mirno ponovim celo proceduro. Vzemi si čas tudi za svoj počitek, pa pojdi tudi ti z njo spat, saj počasi se bo pa privadila.
Aja, pa še glede barve za odtis: kupili smo prstne barve, se čisto lepo potem umije dol.
Obiski pa res znajo biti stresni. Mi smo do sedaj samo enkrat imeli malo več obiskov, pa da so bili dlje časa. Ne vem, zakaj se nas vsi drugi izgobajo.  Meni je bilo super, ampak Maksu pa očitno ne. Bil je pa tudi prvi dan kapljic in so bile seveda takoj one krive, ampak od takrat se tista scena ni ponovila. Je pa bilo res kar hudo, jokal je tako, da je bilo že meni groza, še dobro, da je bil mož doma in ga je on prenašal, ampak očitno je bil le zaradi obiskov znerviran.
Ah, tale čišča. Jaz sploh več ne vem. Pri meni je bilo ene tri dni že čisto v reud, le zelo veliko čisto prozornega izcedka, zdaj je pa med tem prozornim spet vsak dan malo rdeče, rjavo. Pojma nimam, ali je to še vedno čišča, ali je samo pač tak izcedek.
Evik, Gaya ti je že zelo dobro napisala. Čim več si vzemi tudi zase čas, da počivaš. Je pa res kriza, ker si mi zdi, da se kar pogosto dogaja, da te patronažne samo še bolj zmedejo. Pogumno naprej, vsak dan bo lažje.
Za konce vam pa moram še to povedati, kaj se pri nas dogaja. Najprej se vrnem v čas nazaj. Preden sva se midva vselila v to hišo, je bila hiša zaprta okoli 12 let. Še prej je bila to kmetija. Ta čas, ko je bila hiša prazna, so si na skednju mački "uredili svoj dom". Pomeni, da so sem samo hodili prespat, jedli so pa v šoli, ki je v bližini. midva te navade nisva spreminjala, saj naju niso nič motili, tudi jih nisva veliko videla. In potem se zgodi tik pred Eminim rojstvom, da je ena mačka imela tukaj tudi mladiče. Dala jih je pa na tak konec, da jih potem ven ni mogla spravit in so tisti mladiči tam poginili, ko sva pa midva to ugotovila, je bila že kar kriza. Štorije okoli bolh ne bom razlagala, na srečo se je do poroda vse uredilo. Potem je mož vse tako zaprl, da v tisti del mački niso mogli več, so pa prišli še vedno v osrednji del skednja. včasih je mož videl kakšnega, da je še prišel spat, drugače je bil pa mir.... do sedaj. To jesen je mačka spet prinesla k nam mladiče in to v ta osrednji del, tako da mi čisto lepo pridemo do njih. Bili so štirje. Dva sta šla, pojma nimamo kam. Ostala sva dva, mačka ju je nehala hraniti, zato jima je mož začel nositi mleko, sta tako jokala in cvilila, da mi je bilo kar hudo poslušat. Potem sem ju šla pa še pogledat in sta bila tako luštna, da sem se kar topila. Potem je še en izginil, te štorije tudi ne bom predoglo razlagala, so en dan eni mulci okoli hiče hodili, to sem videla, da so enega odnesli, pa potem ga je en druga nazaj prinesel, ampak vseeno enega od takrat ni. Zdaj je ostal samo še eden in mož ga je danes prinesel dol in ga dal v kurilnico, ker na skednju je res mrzlo. Zdaj sem pa čisto zmedena. načeloma sva bila oba ves čas proti, da bi imeli kakšno žival, ker smo veliko od doma in bi včasih težko skrbeli zanjo, pa še čisto za cesto smo doma. Je res tak mali cortek, sicer nad mucki nisem preveč navdušena, ampak ta je pa res lušten. Verjetno ga bomo čez zimo hranili, pa skrbeli zanj, spomladi bomo pa videli, kaj bo. V hišo res ne bo smel iti, to je zagotovo. Mi je pa težko, ker smo doma čisto zraven ceste in če jih mačka sama odpelje, jih tudi na to navadi, ta pa tega ne bo navajen. Ema je pa tudi že čisto navdušena nad njim. Tako očitno zgleda, da imamo novega člana pri hiši. Je pa trenutno precej švoh, tako da bomo še videli, kaj bo z njim. Pa zelo sili noter. Prej je kar po vratih praskal in ko odpreš, prav zašiba, da bi bil noter, ampak zdaj v kurilnici ima toplo.
Spet mi je uspel en roman. Zdaj pa grem, bo počasi Ema šla spat, potem bo že Maks lačen, pa tudi sama sem danes precej utrujena, tako da bom šla kar skupaj z njim spat.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
) do Postojne. Tam so naju pustili čakati enih 15 minut, ker so bili lih vsi zdravniki na kosilu
