ronja
|
Jacquelin, vidiš, upanje umira zadnje! Če je bila krvavitev samo zaradi tiste zadeve iz nožnice, potem s tvojo pikico mogoče ni nič narobe in boš lepo ujčkala z nami! Če pa bi se tiste sence odločile pomenit kaj drugega, boš pa vseeno ujčkala, samo kak mesec kasneje, ampak mislim in verjamem, da bo to vseeno kar junij! probajta z lubijem najt skupen jezik, saj očitno je precej prilagodnjivo bitje in te ima zelo rad , glede na to, da bi se preselil s tabo v Fra.... Tako da samo stisni se k njemu, preverjeno pomaga :) pa lahko skupaj čakava teh 14 dni, jaz imam 16. prvi pregled ... Na NS bom morala verjetno še kar malo počakat, nekje sredi decembra po moje... Se še nisem naročila, ker je po moje moja pikica mlajša kot mislijo. Jaz za svoj ss moram priznat, da sem bila vesela, da je bil spontani, ker imam rajši, da narava sama svoje naredi, kot da bi potem v 12 tednu ugotovila, da nekaj ni v redu z otročkom in morala delat umetni splav... Tako da se je meni to zdela boljša možnost... Ampak pri tebi zdaj itak ne gre za ss, tako da se sploh nimaš kaj sekirat - do nadaljnega;) Liona, jaz pa se takrat nisem nič spraševala, zakaj se je to zgodilo ravno meni, ker itak vem, da se to zgodi dostim - nekatere niti vejo ne za to... Meni se zdi, da imam zdaj večje možnosti, da bo vse prav, saj je žensk, ki so imele en ss več kot tistih, ki so imele dva, hehe:) Tako da punce (kati, liona,...), ki se bojite, statistika je na naši strani, hihi:) Kakor jo obrneš, tako pa stoji, zakaj je potem ne bi nam v prid? NR, vsaka ima dan, ko nima nobenih nosečniških znakov (priznam, zadnje čase je dnevov brez slabosti presneto malo, da ne rečem, da limitirajo proti nič...), to še ne pomeni, da je konec! Jaz se tudi dostikrat ne počutim noseče! Sicer mi je zadnje čase precej slabo, ampak to ni to, kar si predstavljam pod nosečnost;) tracy, ne serji ga, kaj se strašiš? Seveda je to s prsmi različno od do , pa tudi med samo nosečnostjo se spreminja, saj če bi nam vedno bolj rastle in bolele, bi nam na koncu kar eksplodirale, hehe:) Če ti kaj pove podatek, da so mene takrat, ko sem imela potem ss, prsi zelo bolele in so se zelo povečale, zdaj pa skoraj nič v primerjavi s tistim takrat. pa sem takrat imela ss, zdaj je pa zaenkrat zgleda vse ok, edino mal me boli danes, verjetno zato, ker nisem nič spala ponoči. Ne sekiraj se skratka! Če nimaš m., si noseča pa konec! nehaj fantazirat o čemerkoli drugem kot o tem, kako fajn otroček raste v tebi! Sej te bo potem, ko se bo rodil/a, dovolj sekiral, obljubim!;) DORI, 52 kg pa res ni nič, če si s tem štartala, tudi zdaj se komot še zrediš, pa te ne bo noben ginekolog grdo gledal:) kati, lepo se mej na vikendu, jaz bom mela delovni vikend, kar mi ne odgovarja najbolj . Ampak kaj čemo, život je takav, čupav i dlakav, kada ga obriješ, nije nikakav:) malaverde, mene tudi zebe ko psa! Pa tudi se mi ne premaknejo tile tedni zaboga ne! jaz mam pregled še 2 dni kasneje, sicer bom v 8 tednu (uradno), sicer v mojem ZD naročajo še kasneje za prvi pregled, ampak vsako slabo za nekaj dobro - je bil ss dober za to, da mam zdaj pregled malo prej:) Hehe, porcelanasta punčka, bi morali fantje to pozornost malo bolj razporedit, a?;) Moja mami še ne ve, sestra tudi ne, tako da iz te strani ni nobenega razvajanja, niti ga ne pričakujem, ko bosta zvedli, nista ravno take sorte... Ko bo pa zvedla fantova mami, to bo pa drugo, ta me bo pa cartala, kolikor se bom le pustila ... Kako je pa z vašimi mamami, taščami,... od koga pričakujete največ pomoči/razvaljanja (razen , seveda:) Vesta oče in brat in ravnokar je zvedel še najboljši prijatelj, so mu kar učki zasijali kak je to lepo, ko se še kdo veseli s tabo! prijazen poba, samski, če katera pozna kako fajn deklico:) Palčica, hehe, pri meni je problem, da sem zelo čustveno in zelo logično bitje in včasih sicer podzavestno vem, da stvari niso tako in da me ima lubi zelo rad itd... ampak ko pa sem kaj razočarana, pa si vse tako postavim, da zveni čisto drugače, je pa logično... In potem pač rabim, da mi on pove, kako stvari v resnici stojijo, hehe:) Res pozabimo, da imajo oni svoje vijuge v tistih glavah, res je... Ja, vsekakor mu verjamem, zakaj mu pa ne bi! Saj si nikoli ne laževa, sploh pa ne o takih pomembnih zadevah! Sicer jaz prvič nisem nič pričakovala, niti sanjarila, v bistvu me je bilo na koncu kar malo strah, kako bo reagiral, a mu bo sploh všeč,... potem je bil pa takoooo vesel. no, me je takoj razvadil in sem zdaj seveda pričakovala enako veselje! Zato sem bila razočarana, ampak saj pravim, v bistvu se je treba samo zmenit. nisem vedela, ali ga to mori, da se boji bit razočaran, ali se boji otroka, ali me nima več tako rad, pa se boji bit z mano... Jaz se vedno začnem take traparije spraševat, pa ni nikoli to razlog, hehe:) Sveda lahko primerjaš tvoje in moje dogodke, saj je podobno, mogoče drug razlog, zakaj sva tako reagirali, ampak situacija je pa zelo podobna. No, saj zdaj se ne boji več, včasih je prav hecno, kaj naredi en sam stavek. Se spomnim, ko je moral nekam it, pa se mu ful ni dalo. Pa sem ga samo vprašala, zakaj se mu tako zelo ne da - in mu ni več bilo grozno - je rekel, da v bistvu res ni nič hudega, hehe:) in isto je bilo zdaj: samo to sem mu rekla, če bi mu bilo prej bolj všeč, da se ne bi veselil in potem ne bi bil razočaran, pa je že spet tak, kot je bil... No, še vedno trenira, itak, ampak že bere te zadeve, pa mi pošilja linke z imeni, pa se heca o otročku,... Skratka moj dobri stari lubi:) Na splošno noben od naju ni pesimističen in vedno gledava svet skozi rožnata očala, zato pa tudi nisem mislila, da je to to, kar ga mori. Mene namreč ne, prav hecno, sem mislila, da se bom spominjala tega kot nekega tragičnega dogodka, pa da me bo strah, pa da bom ful pazila naslednjič, itd... pa sploh ni tako! Pazim še manj kot sem takrat, kar se tiče športa, strah me pa sploh ni. Tako da take izkušnje niso nujno nekaj, kar bi te ne vem kako zaznamovalo, niti ni nujno, da imaš potem kakršnekoli strahove, samo v pogum tistim, ki bi se jim kaj takega zgodilo. nikoli nisem imela nobenih težav z rodili, niti glivic nisem nikoli dobila, po ss so me seveda dali na tisti ultrazvok, da bi videli, če imam kako pregrado ali kaj takega (mami je imela, čeprav je rodila 3 frocke), pa so rekli, da je vse najlepše, kot je lahko:) Saj če tako pomislim, imam rajši en ss kot pa težave z rodili na splošno, ker zanj je še vedno lahko kaka razlaga, ki nima veze ne z mano, ne z (naslednjo) nosečnostjo, pač ni bil pravi trenutek. Meni se je zdelo ok, da se je zgodilo, kar se je, boljše takoj in boljše da samo od sebe, kot da bi morala met umetni splav ali da bi bilo kaj narobe z otročkom. Rajši malo počakam na zdravega:) Pa še tako sva se prepričala, da si otroka res želiva, sicer je to težko vnaprej vedet. Skratka, jaz ne gledam na to kot na nekaj tragičnega... Seveda si ne želim še enega ssa, samo mislim, da obstaja še precej bojl groznih opcij, tak da sem v bistvu mela srečo, če misli it kaj ornk narobe, naj gre čim prej... to sem že takrat rekla in to še zdaj mislim. Potem sva se s fantom hecala, da se je revež ustrašu, ko sva mu ime zbirala, ker se mi je krvavitev začela ravno, ko sva se hecala, kako vse bi mu lahko dala ime in seveda je bilo par predlogov zelo čudnih, samo za hec, seveda:) No, fant je pa potem še rekel, da sem mela ss zato, ker nista bla dva:) Zdaj bom pa čisti frik izpadla tu gor, hihi:) Ja, to maš pa zelo prav, da navadno vse piše/te/jo samo o najlepših trenutkih, tako sem tudi jaz premišljevala, ali naj napišem to ali ne, ker v bistvu zdaj sva že vse rešila in nisem rabila tolažbe - samo zdelo se mi je fer, da mogoče če katera druga kako podobno situacijo preživlja, da ji bo lažje, ker bo videla, da ni edina... jaz sem bolj odprto bitje (se vidi po dolžini postov, a ne?;), pa se mi zdi v redu govorit tudi o slabih straneh, prav je bit pripravljen, to ne pomeni, da si pesimističen ali paničen. Veš, da bo vse v redu, če pa ne bo, maš pa plan B. Res pa je, da moram vedno probleme najprej rešit, potem pa lahko mirno razpravljam o tem z drugimi. In se mi zdi fer, da vedno najprej povem tistemu, katerega se zadeva tiče, v tem primeru fantu:) Navadno se izkaže za zelo pozitivno, če kar njih vprašamo, kaj si mislijo, boljše kot če same tuhtamo, hehe:) Vsaj pri meni:)
|