Tejcha
|
Hojla! Vas morm skor en mal pohvalit. Dans ste ble pa že kar pridne, kar tako naprej, :) Najprej aktualne teme: Tilen še ne hodi, par sekund sam stoji, drgač pa šiba po vseh štirih kot raketa. Sam zleze s postelje (rikverc) in kjer je le možno, vstaja. Vsak dan pogruntamo kaj na novo... Čeprav je Tilen med najmlajšimi (Mirija, kdaj se je rodil Tobija? Tilen se je ob 6:05)septembrčki, mislim, da smo pa s sobotno akcijo mi odprli sezono "razbitih bučk". V dnevni sobi mu je namreč spodrsnilo in je z glavo usekal ob rob mize. Od desne učke proti senci ima tako 3 mm presekano kožo. Nič groznega, sam meni je pa vseeno padlo srce nekam nižje. Glede na to, da nisem ekspert za otroške poškodbe, sem poklicala dežurno zdravnico in vprašala, če ima sploh smisel, da jim ga peljeva pokazat in je rekla, da škodit že ne more. In smo šli. Kri ni tekla, mali je bil že 15 sekund po udarcu spet cel naspidiran in ko smo prišli v zdravstveni dom, se še spomnil ni več, da ga kaj boli. Ima pa krasto... Nasvet ob takšnih poškodbah, če je rana v mini izvedbi: rano se samo očisti s kamilicami al pa s fiziološko in to je to. 1. rojstni dan: planiram rojstnodnevno zabavo verjetno v dveh delih. En del bo family, drug pa tamičkene zverinice s starši. Brez torte, balonov in klobučkov ne bo šlo. Sama sem imela vedno taprave fešte in sem vsako leto komaj čakala, da smo praznovali. Zdej bomo pač datumsko prestavili na september. Kako mine dan: zjutraj vstanem ob 6ih in pripravim cote zase, Tilna in . Potem sledi pakiranje Tilnovih reči za čez dan in priprava zajtrka. ponavadi se v tem času že mali tudi prebudi in ga grem previt ter oblečt, potem pa akcijo prevzame , da ga nahrani (Ko sem že pri zajtrku: kruh z marmelado, mlek' pa kruh, jogurt s ovsenimi kosmiči, gres, kornfleks, čokolino, fruchtzwerge, posebno salamo in kruh (količinsko sta tale posebna in kruh v pravilnem zaporedju, saj ponavadi prav izbira ven koščke posebne, kruh pa pljuva ven), pašteta... ) Z varstvom smo zaenkrat tale mesec in pol, kar sem v "službi", poflikali, malo pri naših, malo pri tašči, pazila ga jemoja sestra, dve kolegici. Mali je to selitev od enega k drugemu dobro prenašal in ni bilo res nobenih problemov. Ob 15ih, ko končam, ga dvignem, greva domov in hitro pripraviva kosilo, da je nared, ko pride ati domov. Potem si vzamemo čas za kakšno urco in gremo vsi skupaj vodoravno, potem pa ven in smo zunaj do večera. Sprehod, podajanje žoge, lovljenje po travi, zlaganje kock, pesmice, žgečkanje, gledat gremo majhne ovčke, mlade kravice, muce, zajčke... Vmes poje kakšno skuto, keks, sadje... in kar precej pije. Spat hodimo okrog 23ih (po tuširanju in seveda večerji (podobno kot zajtrk - večinoma bolj mlečne reči). Obvezen je "venček mamičinih", potem pa pade dol. Nasploh ima zdelo rad glasbo in ko ga recimo posadim pred el. klaviature, čist znori. PO moje obvlada več gumbov kot jih bom js kdajkoli. Sončica, kk pa zgledajo te glivice? Morje... mi gremo septembra, do takrat pa imam v planu še dva izpita in eno seminarsko. Z delom pa zaključim ta teden. Zdej pa šibam naprej v akcijo. Sem klofala tole s prekinitvami, tako da sploh ne vem, če bo potegnilo. LP, Tea
_____________________________
...In res... Ni lepšega občutka, kot je nežen dotik otroške ročice ...
|