violinski
|
Lepo pozdravljene!
Kar v duši me stiska, ko berem eryine težave, meni je vse to tako blizu a vendar tako daleč - jaz živim že dolgo na svojem in se držim tistega 'mama in tašča ne smeta živeti tako blizu, da bi lahko prišli v copatih na obisk'. Vsa ta leta me obremenjuje kredit, polovico let sva živela samo na moji plači, ker je mož še študiral, vedno berete, kako je pri meni majhno, ... pa vendar je vse samo moje.
Točno vem, če bi bila v takih situacijah, kot si ti, ery in je bila nanka, bi se meni dogajalo isto. In ravno tako ne bi znala kar naravnost povedat, da je moje življenje moje. Saj še sedaj, ko se poskušajo vtaknit v kaj, kar se jim ne bi bilo treba (vsi štirje najini starši), si komajda upam povedat, da bom naredila, tako kot se meni zdi prav. Potem se pa čudijo, kako to, da sem nekaj naredila, ne da bi prej povedala, da bom. Pa še me potem peče vest. Se spomniš, Tia, ko sem v še porodnišnici jokala, ker me niso znali pustiti na miru? In to je bilo vse v vidiku 'SAJ VAM HOČEMO SAMO POMAGAT'. Hvala, ni treba. Če bomo kaj rabili, bomo vprašali - to je najtežje reči, pa vendar je samo to tisto, kar morajo slišati. Vedno sem razmišljala - raje bi bila čisto plonk in v podnajemu, kot v isti hiši/stanovanju z mojimi ali njegovimi starši. Ker so preveč dobri.
Ery, če tvoj oče vidi hišo kot na 'njegovo' in ne vidi, da je hiša tudi 'vaša', mu povej, da v 'njegovi' hiši pa ti ne bi več živela, ker nisi več stara deset let. Saj vem, kako ljudje gledajo na stvari, ki so jih sami zgradili/kupili, saj sem tudi jaz ljubosumna na svojo lastnino, ampak, če je bila njegova želja, da bi ti ostala za vedno pri njih, bi moral razumeti, da si sedaj del druge družinske celice, ne več njegove.
Zdaj je samo na tebi, da stopiš trdno na tla in poveš, kako morajo stvari stati. In zelo lepo sta povedali Tia in nanka - bodi na strani svojega partnerja in drži z njim. Če te učijo, kako vzgajati (ali obleči) Niko, je pri meni pomagalo tole: "Mami, a so tebe tudi vsi gnjavili, in ti solili pamet, kako naj mene vzgajaš?" Mama je vsa sigurna vase in zadovoljna odgovorila "Ja, seveda so!" In sem ji rekla:" In tebi je to bilo zelo všeč, ane?". Tle se je pogovor končal z vidnim umikom na njeni strani.
Da menjam temo - sjug, moja sestra ima tak voziček, kot ga ti iščeš, ampak žal ga je posodila eni družini, ki imajo enoletno punčko in ga ravno rabijo. Ne vem, bom malo podrezala, da ugotovim, če bodo slučajno prešaltali na kakšno marelo, in če bodo ta voz vračali, ti sporočim!
Tia, Aljoša je jokal v vrcu samo v četrtek, ker je padel, ko se je podil s samokolnico po vrtu, pa ko so šli not, ker je hotel biti še zunaj, včeraj in danes pa prav nič, danes je celo rekla, da nista niti za sekundo rabila dude. Se pa ves čas nekaj reži, meni je prav smešen, ko pridem ponj, ima tak nagajiv nasmešek na ustih od ušesa do ušesa in se drži, kot da bi nekaj pomembnega vedel, za kar je prepričan, da jaz ne vem.  Ma važno, da uživa. Jé tudi, kot da bi bil za to plačan, ga vedno pohvalijo.
No, jutri bo tudi prvič spal tam, to me pa res zanima, kako bo sprejel. Saj videl je že, da gredo otroci spat, kako bo pa on, pa si ne predstavljam.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
se je jokala, moj je bil utrujen in ...ma to bi midva res sama rešila, ne pa da se vmeša ati. In kaj je iz tega sledilo. Moj mu je lepo rekel, naj gre dol, ati pa, da ga ne bo iz njegove bajte podil... Groza! Opremila sva pa vse midva!!!! 
je jokala takoj, ko si jo položil v posteljico in ugasnil luč. Tako sta se z njenim očijem igrala še kako uro, da se je umirila, pobruhala je itak vse...Tudi potem je težko zaspala, ampak ji je potem rekel, da je tega dovolj in je treba spat, in je potem zaspala. 
mali genij je! Demi je danes bila zelo pridna, so jo preoblekli in to celo, od plenice, bodija do štumpfov...nisem mislila to, samo plenico..verjeto se je kaj polila. 
. (to sem samo tako napisala, da vidite da sem en fizikalc in da ne jamram zastoj)
. 
). 
) do 17, edino v petek do 13. Potem grem na avtobus in k babici po Demi, tam sem okoli 15:15, pride po naju očka ob 16 in ob 16:30 smo doma. O kuhanju in pospravljanju ni zdaj v našem domu ne duha ne sluha. 
. Pomočnik je nato res šel in ju vprašal. Sta bila vsa zelena v glavo, ko smo prišli nazaj. 
