violinski
|
Jutro! O, kako ste bile med vikendom pridne! Jaz pa sploh nisem imela s sabo računalnika. V soboto smo bili v Velenju na Piki Nogavički, potem smo prespali v SG, v nedeljo smo pa pičili direkt na Vrhniko in še pri njih preživeli eno športno popoldne. Jaz sem zdaj že iz vrtca, sedim doma in čakam, da bo ura, da grem Aljošo iskat. Danes sem ga peljala že na zajtrk, ostal bo pa do kosila. Spati ga bom pustila šele v sredo, ko bo že navajen, v petek grem pa tudi jaz že v službo. Danes se je pa tudi za nanko že začelo in za sjug??? Upam, da bo vse dobro. V tem času, ko ste ve lani klepetale o drekcih pekcih, sva midva z Aljošo vegetirala na infekcijski in željno čakala obiskov. Ampak potem je bilo pa kmalu vsega konec in sem tudi jaz klepetala z vami o drekcih pekcih ! Natasaxy, držim pesti za službo, predvsem pa, da če boš izbrana, da bodo pogoji boljši, kot pri prejšnji. Hrana? Mi jemo vse. Tako je tudi rekla pediatrinja pri pregledu ob enem letu. Lahko jé vse (seveda se še vedno izogibam medu in gobam) Drugače pa hrenovke, pašteto, ni da ni.... Pašteto samo Argeto junior, ker je tudi meni samo ta dobra, pa Lana jo ima rada. V resnici jo jemo prav poredko, ker smo vsi štirje bolj nori na sire. Ta mala dva na tiste za mazanje, midva z možem pa na vse ostale, nizozemske, francoske, ... bolj kot smrdi, raje ga imava . Drugače pa jaz nič ne gledam kaj preveč na vse to zdravo sranje in konzervanse in to, pazim, da otroka vsak dan pojesta vsaj nekaj sadja in zelenjave, pazim, da ima hrana dober okus, kar pomeni čimmanj začinke in kocke, v hrano, ki jo sama kuham, vmešavam dišavnice, ne začimb, popra ne maram, zato ga nikamor ne dajam, enako česna, s tem da česen dodam tam, kjer pa res mora biti. Enkrat na dva tedna jemo pizzo in takrat naročimo zelenjavno, ker pride dosti boljša, s svežim paradižnikom. Meso jemo radi, Lana je v obdobju čevapov, Aljoša pa brez težav pojé vse. Edino čokolinota ne mara tako zelo, ima raje frutolino. Meni je prav. Zjutraj jesta jogurt, kar zelo dobro vpliva na njuno prebavo. V tem času je tudi Aljoša skorajda nehal polivat, čeprav še včasih vidim, da se mu spahne do gor. Zelo me zanima, kako bo sedaj, ko bo v vrtcu dobival popolnoma drugačno hrano od moje, čeprav je v našem vrtcu zelo dobra hrana. Kar se tiče partnerjev moram prav potrkat na les. Razen tega, da otroke kdaj z veseljem oddava babici in dedku ali noni in nonotu, da kakšno stvar lahko opraviva tudi sama, sva pri najinih otrocih za vse oba. Včasih še več mož, kot jaz. Enako je pri gospodinjstvu. Tudi nikoli ne sprašuje takih vprašanj kot 'kaj mu/ji je?' ali kaj podobnega, saj sam vidi, kaj se dogaja - svoje otroke pa oba precej dobro poznava. Vsak dan si poveva, kaj sta otroka naredila v odsotnosti enega ali drugega, tako da sva ves čas na tekočem, kolikor otroke vidiva. Zaradi otrok poskušamo biti čimveč časa zunaj, ali gremo na sprehod, ali na kakšna igrala. Nisva prevelika športnika, svoje rekreativne športe pa jemljeva tako, da jih imava samo zase. Mož ima squash, jaz imam plavanje. Oz. bom zdej spet imela . Vsak na svoj šport greva, ko otroka spita. Drugače imamo kolesa s stolčki za otroke, tako da lahko kolesarimo. Če je slabo vreme smo doma, ponavadi je velik dren, ker je stanovanje majčkeno, ampak se da. Takrat so običajno vse igrače na tleh v dnevni sobi, midva pa tudi leživa med njimi tako da lahko otroka plezata po naju. Če je predvideno slabo vreme za ves vikend, odrinemo ali na Vrhniko ali pa v KP k mojim staršem, ker je pač več prostora za raziskovanje. Pakiramo se šestnajst ur . Ampak mene to nič ne moti. Meni je važno samo, da pridemo na 'dogovorjeno mesto ob dogovorjenem času', se pravi, da moramo izračunati, kako zgodaj se moramo začeti odpravljati. Približno do 3/4 imamo pripravljene stvari že vnaprej, kar moramo vzeti s sabo, potem so pa še malenkostne finte in dodatki, ki jih ne smemo pozabiti. Ponavadi je treba spakirat še smeti, da ni treba petnajstkrat gor in dol po stopnicah. Priganjava pa samo otroke, med sabo se nama ni treba priganjati. In ne, ni treba, da vse sama naredim. Pakiranje sebe in otrok imava razdeljeno. Dokler se eden odpravlja, ta drugi animira in odpravlja otroke, potem se drugi pripravi in ima ta prvi otroke čez. Ne vem, no, nič kej ne posebej komplicirava, če je kaj za narediti, naredi tisti, ki ima proste roke. Ne glede na to, da ima Lana vedno pripravljen svoj:"NE! TATI me bo dal lulat", če jo poskušam jaz spravit na WC ali obratno. Miševi, želim srečno pot, pa da se vse srečno izteče tudi z otrokoma. Predvsem, da med tvojo odsotnostjo ostaneta zdrava!!! Čevlji: za nas obstaja skoraj samo Ciciban. Smo preskusili že marsikaj drugega in se vedno vrnili na Ciciban. Na vaša priporočila bom enkrat preskusila La Scarpo, ker tudi sama rada kupim čevlje zase pri njih, tako da upam, da bodo tudi mojim otrokom ustrezali. Ampak se ne bi rada nasmolila, zato bom to naredila verjetno šele poleti, pri sandalčkih. V Mass ne grem nikoli več. Tina, za cartanje pri očku se nič kej posebej ne sekiraj. Zdej je to obdobje. Tudi če ne bi bil bolan v tem času in z njim na bolniški, bi še vseeno bilo tako, da bi se precej začel lepiti na očeta. V vrtcu je videl, da ni na svetu samo mama in zdej preskuša, koga vse pravzaprav že pozna. To, da sta bila zdaj te dni skupaj je pravzaprav okrepilo njuno vez, kar ni nič narobe, kvečjemu še dobro zate, ker ga boš kdaj pa kdaj lahko brez slabe vesti predala, saj boš vedela, da se dobro počuti v očkovih rokah in si boš lahko odpočila. Že čez nekaj dni bo bolje, si vaju bo Aljaž začel pravično deliti. Grem zdaj, moram dat še sušit, kar je dal mož ponoči prat. Kljub temu, da ta teden ne bo veliko sončka, ga imejte v srčkih! Se še beremo!
|