natasaxy
|
Dan,
vidim da imate kar pestre debate. Tukaj bi tudi jaz lahko veliko napisala, pa ne vem če je primerno.
No na kratko. Mi bi načeloma lahko živeli pri nas doma (vendar moja mami mojega dokler nisem bila noseča ni kaj preveč marala oz. mi je skoz težila, no sedaj smo hvalabogu te težave rešili - je trejalo 6 let, tko da sva že marsikaj dala čez, da sva sploh skupaj ostala). Doma imamo dovolj prostora, tako da bi lahko živeli pri meni, vendar je žal zgornji štuk rezerviran za brata, ki je mlajši in se še par let ne bo ničesar lotil, da ne govorimo o tem, da sta bila mojadva tudi že tik pred ločitvijo ipd. No tako se odločim, da bom živela pri mojem, kjer smo bili do pred mesecem nazaj nagužvani 100% - je sestra delala še hišo zdraven in nas je bilo v ne kaj preveč veliki hiši 11 (midva s tamalim dve sobi, pa sestra dve sobi, pa tast in tašča zgoraj spalnico, spodaj pa dnevna, kuhinja, kopalnica). No sedaj se je sestra odselila in sva midva dobila še dve sobi - sem se že ful veselila, da bomo lahko začeli kaj za sebe delati, da se bosta tast in tašča odselila spodaj in bi mi imeli zgornje prostore, katere bi lahko malo prizidali, uredili in bi bili v roku enega leta na svoje. Sedaj pa nastopi problem, ker tašča noče it spodaj, sicer tast jo prepričuje, da itak bosta stara in jo ne bo nihče nosil po stopnicah,....problem je ker imamo še nepokretno babico (stara 94 let in že 4 leta v postelji - ko enkrat nje ne bi bilo več bi onadva tam imela spalnico in vse ostale prostore spodaj),...tako da sva se dva meseca nazaj tudi midva z mojim sprla, ker je on dobil fiksno idejo, da pa če mami ne bo šla dol živet bomo pač skupaj pa si midva urediva kuhinjo in ostale stvari,...sem čist ven padla, da to pa ne, da sem bom odselila,....samo kaj ko človek nima kam. Stanovanja so pa tako draga , pa še kredita ne morem vzet in nič . No sej danes se strinja z mano, da tako res ne bi šlo, ker drugače se o.k. razumeva. Me pa še vedno skrbi kako bomo mi prišli na svoje, v prihodnosti pa bi tudi rada imela še kašnega otroka in čas samo za nas, ne da se vedno paziš, kdaj se boš skregal, kako boš reagiral.
Tako na kratko,....povsod je nekaj,....sej sem vesela, da smo lahko kje in da vsaj nekaj na mesec privarčujemo, ker drugače bi šlo vse za najemnino, pa vendar,...tudi jaz se vrtim v začaranem krogu,....čakam na boljše čase al kako bi temu rekli.... Sem pa vesela, da me tast ima v dobrih očeh in se vsaj z njim lahko vse pomeniva kar nas žuli in stoji na naši strani,...upanje je
Upam, da ne zamerite, če sem se po dolgem času še jaz malo odprla na to temo,...
Kety zato upam, da bosta rešila problem in da je luna za nami. Ker je bilo res noro,...tud midva sva bila za vikend bolj vsak zase, ker sva se skoz neki bockala . Piši kaj, da vidimo kako ti gre.
Šibam nazaj dela,...upam, da mi ne zamerite, ker sem se tako razpisala,...
čao
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
, to sedanje je pa pol pol. Nesporazumov je pri nas sicer malo, vendar moram povedati da tudi na račun dobrega razumevanja z obema družinama. Če bi tam zaškripalo, bi zelo kmalu močno škripalo. Zato se nič ne čudim. 
, ne morem verjet, da se vam dogajajo take stvari
MOJ V STANOVANJE-BLOK NOČE ITI. NJEMU SO VSE ZELENICA IN NJEGOVE ŽIVALI. KREDITA NE MOREM VZETI, MOJ BI BORE MALO DOBIL. TAKO DA ZAENKRAT SMO PRI TEM, DA ŠPARAMO IN SE PRIPRAVLJAMO NA ZAPIRANJE MANSARDE. UPAM, DA BOM TO V KRATKEM DOŽIVELA. 
SMOLA PAČ. SE NE SEKIRAM. 
in vsak mesec upam da ne bi prišla M, zdajle me že križ boli, tako, da bo vsak čas prišla. Lahko sem samo srečna, da po tistih tabletih, zdajle M ni že 3 tedne 
. Komaj čakam tvojo NS. Do aprila bo pa minilo tiktak, ti samo lepo počasi in mirno. 
