niki5
|
IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen
gina. saj jaz živim tako kot mi je lepo. moža imam rada. in tudi življenje želim deliti z njim. zato sem se pa poročila. točno to živim, kot sem si vedno zadala. imam vse kar hočem. le tisto tapravo ljubezen pogrešam. od moža mislim da je ne prejemam in je tudi ne dajem. rada ga imam. dvomim pa, da ga ljubim, tako kot bi si želela/morala. mislim da ne, ker sva se oba spremenila. prevečkrat me je razočaral. morda sem ga nekoč davno zares ljubila, ampak v tem trenutku tega ne morem reči. preveč pogrešam onega drugega. on mi ne postavlja pogojev kaka moram bit in kako se obnašat. on me je vzel tako kot sem. zato sem z njim. seksala bi lahko z vsakim, če bi hotela - kandidatov ne manjka. pa tega ne počnem. fanta imam rada. ne vem, kako naj to zvezo opredelim, zato mu pravim, da je moj ljubimec. pogrešam ga. želim si ga. želim si od njeg slišati vse tiste besede, ki sem jih nekoč slišala od moža. pred dolgo časa. ko sva bila mlajša in sva si želela stalne zveze. takrat ko sva si vzela čas eden za drugega. pa tudi takrat ni bilo tistega ognja, kot sem ga enkrat v življenju že imela priliko čutiti. pri ljubimcu pa še vedno čutim tisto ščemenje, neučakanost, radost, ko ga vidim. pa najina zveza traja že nakaj let. včasih se sprašujem, kako bi bilo, če bi se poročila z njim, kakšno bi bilo moje življenje z njim. bi bilo enako kot je sedaj, ali pa bi se čutila ljubljeno in ga ljubila. ampak ko sva začela najino zvezo, sem bila jaz že poročena, onpa v stalni zvezi z žensko, s katero se je lani poročil.
pogrešam ga. tudi ljubosumna sem, kar nisem na moža bila nikoli. hočem ga zase. pogrešam ga. saj se vsakih par dni kličeva in se pogovarjava po teleonu, ker je daleč vstran, ampak pogrešam ga pa vedno zelo. in tiste trenutke, ko sva bila sama. samo eden za drugega. pa če sva se samo pogovarjala ali pa če sva se samo ljubila (seksala).
živim svoje življenje in sprejmem vsako riložnost, ki se mi ponudi. morda ljubezen čaka za naslednjim ovinkom. iščem jo vsepovsod, pa ne vem kako zgleda. sem jo že videla nekoč, ali je bilo tisto nekaj drugega. morda jo že imam, pa je ne prepoznam. morda jo zamenjavam s čem drugim. kaj je ljubezen? kakšna je?.....
Sem že pisala jaro kačo pa sem se premislila.
V razmislek bi dala slednje.. Da je realnost drugačna od tega kar imaš z ljubimcem. Če bi z njim lahko zaživela družinsko življenje bi se ti zgodba s sedanjim možem lahko ponovila, pač samo druga oseba bi ga nadomestila. Jaz sem sama pri sebi ugotovila, da je potrebno marsikaj razčistiti pri sebi, ker drugače se vrtiš v začaranem krogu in ne pomaga nobeden drug in drugačen, vse je v tebi.
Sem dala podobno zgodbo skozi, čeprav sem šla še malo dalj kot ti.
Ljubimec zna biti idealen ko je samo ljubimec, če pa posatne del tvojega življenja kot tvoj partner in si delita vse kar paše k razmerju od skrbi do dolžnosti pa ni več tak kot je bil takrat, realnost je drugačna.
Ne išči ljubezni okoli sebe, tmveč jo najdi v sebi. Verjemi, da te to zares osreči. Veliko truda je potrebno in včasih omagamo, ampak je vredno!
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Sej verjetno bi po vsej logiki lahko to objavila na RR,da se bom poročila...ampak nisem tak tip,da bi kej objavljala
rada ga imam, ga pa ne ljubim. mislim vsaj. morda pa je to samo prehodno obdobje, ker sem se počutila tako prizadeto. morda pa ga ljubim, pa sploh ne vem. 
