violinski
|
Jessy, bom jaz, ampak čisto na kratko. Miševi, recept za peperonato: olivno olje, pol zeliščne kocke, pol čebule, eno papriko, eno bučko, dišavnice (bazilika, peteršilj, žajbelj - veliko ljudi ga ne mara, ampak na mediteranskih jedeh je odličen), paradižnik, kapre, česen, sol, .... V tem vrstnem redu mečem v kozico, pod katero je ves čas prižgano. Če je paradižnik premalo sočen, dodam malo mezge in potem se samo kuha, kolikor časa se hoče, oz. dokler ne tako diši, da ne morem več zdržat in pojem. S kruhom, s prepečencem, s pečenim mladim krompirčkom ali pa tudi samo. V originalu je not tudi malancan, ampak nisem preveč fenica, moj mož pa sploh ne, zato si raje ne otežujem stvari in ga ne dam not. Pa hvala za idejo s cmoki, sem čisto pozabila, da imamo en komplet v skrinji. Pri nas ni več dovolj ena vrečka, namreč, ampak ena in pol, zato imamo ponavadi tri, za dvakrat Paniranega ne pripravljam, ker nimam kuhinje ločene z vrati od ostalega stanovanja, vonja po paniranem pa ne prenašam. Dokler se dela še, dokler jem, tudi, tisti vonj, ki pa ostane v stanovanju, ki ga ne morem prezračit, ker imam okna vsa na eni strani bloka, mi gre pa na bruhanje. Enako je z jajci, s tem da mi jajca smrdijo celo, dokler jih kuham/cvrem. Da o tem, ko se peče biskvit niti ne govorim. Mislim, da sem morebitni žolčni bolnik zaradi tega ne prenašam dobro teh vonjev. Še palačink raje ne delam, čeprav jih prerada jem, zato se potrudim. Kus kus tudi meni danes ni nič kaj dosti dišal, za Aljošo sem ga pa potem premešala še z žlico kisle smetane, tak mi je bil pa všeč. Te dni imam velike težave s hranjenjem, ker zaradi mojega sinuzitisa nič kaj dosti ne vonjam in ne okušam. Še za pokakano pleničko moram ves čas spraševati moža, ker sploh ne vonjam. Tudi pizza, ki sem jo jedla včeraj mi ni teknila, ker se mi je zdelo, da nima nič okusa. Kahlico imamo pri nas tisto najbolj navadno, z malo dvignjenim hrbtiščem (in še eno pri babici in še eno pri noni), mogoče je malenkost ergonomska, ne vem, ni prav taka, kot smo jih imeli mi, ko smo bili mali, kupili smo jo pa za Lano, ko je bila stara dve leti, nič prej. Še o tušanju: o tušanju Aljoše pri nas čisto nič ne vem, ker je to moževo opravilo. Imamo pa Fliperja in to je strašno pripravno. Vem tudi, da ni noben problem, če gre s tušem Aljoši preko oči - se ful smeje, medtem ko gre Lana takoj v jok, če bi jaz poskusila kaj takega narediti njej. No, pa sploh ni bilo na kratko. Nočko!
|