|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: [1] 2 3 4 5   Naslednja stran >   >>
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   Obremenjevanje z dojenjem
10.1.2006 11:12:44   
trojči
Zanimivo se mi zdi, da se mame ne obremenjujemo z ničemer drugim tako kot z dojenjem.user posted image

Vzemite prosim moje razmišljanje z rezervo, ne velja za vse, za nekatere velja morda samo v določeni fazi, za nekatere pa sploh ne.

Mame, ki mleka nimajo, se zaradi vseh, bom rekla informacij, čeprav je še veliko drugih izrazovuser posted image , počutijo kot neprave ženske, neprave matere, psihično se niso dovolj pripravile, otrok nimajo dovolj rade, niso jim dale tega, kar najbolj potrebujejo in še in še bi lahko naštevali.

Mame, ki nismo imele dovolj mleka, se sprašujemo, kaj bi morale narediti drugače, da bi vendarle imele dovolj mleka, čeprav smo naredile vse, mogoče celo preveč, mleka ni in ni hotelo biti dovolj, da bi dojile polno vsaj do šestega meseca. Spet nas lahko gloda dvom, če imamo dovolj materinskega nagona, če imamo manj rade svoje otroke kot tiste matere, ki imajo mleka v izobilju.user posted image

Prvi dve vrsti mam sta še na najboljšemuser posted image , proti naravi ne moreš nič in se pač moraš sprijazniti z dejstvi, na katera ne moreš vplivati. V največji zadregi bi bila jaz, če bi imela dovolj mleka in bi se morala odločiti o dolžini dojenja, na to bi pa imela vpliv. Kako dolgo dojiti, da daš svojemu otroku vse, kar je v tvoji moči?user posted image

Odkrito povedano, dojenje štiri ali več letnika se mi grozno upira, nečak je zdaj star štiri leta, če bi videla njega pri dojenju, bi šla verjetno bruhat. Po drugi strani bi pa naj bilo naravno odstaviti se do sedmega leta. Me pridne, požrtvovalne, dobre mame, ki želimo vse dobro svojemu otroku, bi dojile, dokler bi šlo, dokler bi imele mleko, vsaj jaz. Otroka bi dojile ponoči, če podnevi več ne bi hotel in ga metale na finte, da bi podaljšale dojenje prek vseh razumnih mej. Če tega ne bi delale, bi se počutile grozno, ker ne bi naredile vsega, kar je bilo v naši moči in bi lahko koristilo otroku.

Mame, ki se najdete pod prvo in drugo točko, se počutite zdaj bolje?user posted image  Ne govorijo zastonj, da je življenje težko zaradi odločitev.

Mamam, ki imajo dovolj mleka, želim veliko sreče pri izbiri prave dolžine dojenja.user posted image



Neposredna povezava do sporočila: 1
   RE: Obremenjevanje z dojenjem
10.1.2006 11:21:47   
muki1
Kaj pa si ti pravzaprav nam hotela povedati?

_____________________________

Veliko več muh se ujame na med, kot na kis.

(odgovor članu trojči)
Neposredna povezava do sporočila: 2
   RE: Obremenjevanje z dojenjem
10.1.2006 11:35:28   
Seven*
Zanimivo razmisljanje.. Kaj pa vem. Jaz s temi stvarmi na hitro opravim. Ker sem po izobrazbi biolog, po dusi pa alternativec, se vedno vrnem k nasim koreninam, ne glede na to da trenutno zivimo v modernem svetu.. Pac taksna sem. Perem bombazne plenice itd.. In vcasih se vprasam, zakaj bi pocela tako, ce pa zivimo v modernem svetu in se je marsikaj spremenilo.. Pa hitro ugotovim.. Clovekov ustroj in delovanje njegovega telesa imata svoj smisel.. Ce je narava predvidila dojenje do takrat, ko se otrok sam odstavi, potem mora obstajati za to nek razlog. Tudi sama sem se veliko ukvarjala s tem in veliko tudi prebrala.. Opice odstavijo otroke preden mladici dobijo vecino stalnega zobovja.. Hmnja.. Potem sem se veliko tudi ukvarjala s predsodki v nasi druzbi.. Zakaj recimo se zdi nam dojenje petletnega otroka ogabno? Verjetno zaradi same slike "velik otrok, ki pije na materini dojki in jo sesa" (priokus seksualnosti).. Tega enostavno nismo vajeni videti in je za nas sporno. Dojke se namrec prevec idealizirajo v moskih oceh in jih zenske zato dojemamo kot nekaj kar "pripada" bolj moskemu kot otroku.. Kaksni primitivni narodi se verjetno s tem ne ukvarjajo toliko. Tako jih tudi tiste zenske ne tlacijo v ekstra podprte modrce, da potem siljo pri vratu ven..

In ce vseskupaj premeljem ugotovim. Zenska naj doji kolikor dolgo odgovarja NJEJ in njenemu otroku. Ce nima mleka, ga pac nima in naj hrani po flaski, s tem ni nic narobe. Tudi to je na nek nacin prekletstvo modernega zivljena (stres, ..). In na nas je samo to, da nikoli ne sodimo drugih dojecih mam, pac dojijo do 7 leta ali pa sploh ne dojijo.. To je njihova izbira in njihovo prepricanje. Raje pac malo bolj pometimo pred svojim pragom..

Idealnih mam NI. Enim se zatakne pri dojenju, drugim pa pri VZGOJI. Pomagajmo si, da nam bo lazje..

(odgovor članu trojči)
Neposredna povezava do sporočila: 3
   RE: Obremenjevanje z dojenjem
10.1.2006 11:38:34   
Seven*
Aja. Trojci, bravo za tale post. Ze nekaj casa pogresam dolocene "filozofske" teme na tem forumu.. Obcasno je treba mozgane prevetrit..

(odgovor članu trojči)
Neposredna povezava do sporočila: 4
   RE: Obremenjevanje z dojenjem
10.1.2006 12:10:19   
HuAnita
Bravo, Seven!
Samo upam, da ne bo tole spet kakšno bojno polje...

(odgovor članu Seven*)
Neposredna povezava do sporočila: 5
   RE: Obremenjevanje z dojenjem
10.1.2006 12:20:38   
sand
Se absolutno strinjam s seven in hvala trojči za malo filozofskega razmišljanja.To so misli,mnenja in super,da si lahko vse to izmenjamo,o tem razmišljamo in komentiramo.Na koncu tako nihče nima prav,povsod najdeš nekaj,sestaviš tisto kar ti ustreza in s tem živiš.Bravo punceuser posted image

(odgovor članu HuAnita)
Neposredna povezava do sporočila: 6
   RE: Obremenjevanje z dojenjem
10.1.2006 12:23:44   
Dejča
Seven, odlično razmišljanje!!!user posted image Sicer pa s(m)o ženske dandanes preveč obremenjene s tem, kar pišejo, da se od nas pričakuje, in nas bombardirajo, da je vse drugo zanič user posted image . Zadnjič sem se pogovarjala z nekdanjo sošolko, mamico čisto malega otročka, in ne vem, kaj mi je padlo na pamet, da sem jo vprašala (načeloma nikoli ne postavljam takih vprašanj ljudem, ki jih vidim vsake kvatre enkrat): "A se dojita?" Ona pa že skoraj čisto solzna, da nima mleka. Mi je bilo, da bi se v zemljo ugreznila.
Ko dojenje ni bilo moderno user posted image /70., 80. leta/, so nas mame dojile mesec, dva ali še to ne (vsi smo zrasli, kajne?), danes pa se mamice ne počutijo dovolj cankarjanske, če otroka ne dojijo vsaj do enega leta. Drage moje, na silo se nič ne da - in zmernost pri vsem - kakor vam pač paše in ne zaradi tega, ker so takih naslovov polne vse revije.
Pa da ne bo pomote - tudi meni osebno se zdi dojenje zelo pomembno - moja user posted image je bila samo dojena do 6. meseca in šele zdaj ji počasi dodajam gosto hrano. Toda če je ne bi mogla dojiti, se sama sebi ne bi zdela slaba mama. To se meri pri čisto drugih stvareh.

(odgovor članu Seven*)
Neposredna povezava do sporočila: 7
   [Brisano sporočilo]
10.1.2006 12:31:47   
Brisani uporabnik
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

(odgovor članu HuAnita)
  Neposredna povezava do sporočila: 8
   RE: Obremenjevanje z dojenjem
10.1.2006 12:47:55   
hanita
joj, nalin, se ne smem niti spomnit, ker mi gre kar na jok. tudi meni so bili to najlepši trenutki.

(odgovor članu Brisani uporabnik)
Neposredna povezava do sporočila: 9
   RE: Obremenjevanje z dojenjem
10.1.2006 12:48:15   
Dashenka
Trojči.
S tvojo poanto, da se trenutno dojenje poveličuje preko vseh meja zdravega razuma in dobrega okusa se strinjam.

Pred štirimi desetletji so bile mamice, ki so dojile 4m, med rekorderkami po dolžini dojenja. Pa v dojenju niso videle in iskala prav nič drugega kot hrano za svoje otroke.

Večina mamic, ki jih jaz poznam, tudi danes na dojenje gleda enako.
Dojila nisem prav dolgo in tistih nekaj mesecev nisem prav nič uživala. In ko sem dokončno prenehala, sva bili zadovoljni obe. Punčica še celo bolj od mene, saj je končno lahko vse obroke popila po steklenički, ki jo je imela raje od moje dojke od prvega dne dalje.

Nikoli nisem premišljevala, ali bi morala naredit kaj več, da bi dojila dalj časa, kaj šele da bi bila kaj slabša mama po prenehanu dojenja.
Verjemi mi, da se s takimi vprašanji pametna ženska z normalno stopnjo samozavesti ne ubada.

Poveličevanje dojenja, dojenje do **** let, dojenje za vsako ceno, dojenje ponoči, ipd. je le ena od manifestacij "odgovornega starševstva", ki je trenutno tako "in". In verjemi, da bo prej ali slej minila, tako kot so še vse modne muhe do sedaj.







(odgovor članu trojči)
Neposredna povezava do sporočila: 10
   RE: Obremenjevanje z dojenjem
10.1.2006 12:54:04   
Anonimen
Meni se pa nikoli ni zdelo čisto nič groznega, ke nisem imela mleka. Niti najmanj. Edino v porodnišnici so mi šle tiste sestre, ki so se grdo obnašalal, do živega. Pa ne zaradi dojenja, ampak zaradi ponižujočega odnosa do mene. Ena sestra pa se je zares zavzela zame in mi povedala in pokazala vse finte, ki bi lahko privedle do dojenja, pa niso. Tud ona jerekla, da če ne bo nič, pa pač ne bo, kot nekaj najbolj normalnega na svetu. In tako sem komaj čakala, da grem domov in zadevo prevzamem v svoje roke. Meni se dojenje res ne zdi noben big dil.

(odgovor članu Dashenka)
  Neposredna povezava do sporočila: 11
   [Brisano sporočilo]
10.1.2006 13:28:33   
Brisani uporabnik
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

(odgovor članu hanita)
  Neposredna povezava do sporočila: 12
   RE: Obremenjevanje z dojenjem
10.1.2006 13:29:58   
Anonimen
..še ena obremenjena mamica. Bom raje kar anonimna, ker mi je nerodno. Ko sem že kdaj spraševala za nasvete glede dojenja, sem dobila odgovor, da bi se lahko pripravila že v  nosečnosti. Evo, to je moja zgodba.. Tudi nam ni steklo in sem se zaradi tega obsojala in se še obsojam. Hudo mi je. V porodnišnici je bilo grozno. Mislim, da bi morala imeti vsaka porodnišnica svetovalke za dojenje in ne naveličanih sester, ki ne pomagajo z nasveti, ampak ti zbijejo moralo. Ko sem prišla domov, malega nisem uspela nahraniti. Imel/ima močan sesalni refleks in mojega mleka je bilo premalo. Pridno sem jedla, pila na litra čaja (vseh vrst, tdui za dojenje in sezamov čaj) pa ni bilo nič. Otrok je jokal od lakote! Nisem ga znala niti pravilno pristaviti, ker mi tega nihče ni pokazal. Pa sem o dojenju veliko prebrala in se nanj pripravljala. Tudi stekleničk nisem kupovala. kupila pa sem blazinice za dojenje, ki sedaj samevajo v omari. Ko je mož končal z dopustom, sem z jokajočim dojenčkom ostala sama in tako je v skrbi za dojenčka, da ne bi jokal in ob siromašni prehrani začelo še tisto malo mleka, ki je bilo zmanjkovati. Pristavljala sem ga večkrat, a tudi tu ni bilo uspeha, da bi bilo več mleka. Jokala sem in vsako noč v solzah zaspala. V enem mesecu sem izgubila vse kilograme in nato še štiri. Zdaj sem tako suha, kot v srednji šoli..Mislila sem, da ima otrok krče in po nasvetu pediatrinje prenehala jesti vse mlečne izdelke itd in sem ostala le pri čajih, piškotih in kosu kruha. Drugi čas pa sem otroka nosila po stanovanju in panično merila temperaturo, ker je nonstop jokal. Potem pa sem prvega novembra poklicala na Metelkovo in naletela na dušico od zdravnice, ki mi je svetovala, da poskusim otroka nahranit z umetnim mlekom, ko bom videla, da je še lačen in da se pri meni ne nasiti dovolj. Pomirila me je, da mleko bo in da ga na začetku še ni toliko kot po treh oz. štirih tednih od poroda. "Krči" so nenadoma izginili. Zdaj ga dopoldne še dojim. Popoldne pa mleka ni več in mali noče več vlčt in joče. Takrat mu dam flaško. Vse bi dala, da bi ga lahko polno dojila, a ne gre user posted image  Ves čas berem, kako je dojenje zdravo itd in se še boljojam. Upam, da malemu ne nič manjkalo, ker nisem mogla in ne morem dojiti v polni meri.

(odgovor članu trojči)
  Neposredna povezava do sporočila: 13
   RE: Obremenjevanje z dojenjem
10.1.2006 13:37:46   
Anonimen
Ah, daj nehaj, anonimna. Jaz nisem nikoli dojila, pa je moj otrok danes star skoraj že 4 leta, zdrav, brihten, živahen ... kaj še, aja, najpomembnejše - zelo rad me ima in jaz njega.user posted image  Samo to šteje.

(odgovor članu Anonimen)
  Neposredna povezava do sporočila: 14
   [Brisano sporočilo]
10.1.2006 13:38:31   
Brisani uporabnik
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

(odgovor članu Anonimen)
  Neposredna povezava do sporočila: 15
   RE: Obremenjevanje z dojenjem
10.1.2006 14:10:31   
arielca
Meni gre forsiranje dojenja močno na živce. Resnično. Pa čeprav sem to povedala že tisočkrat.
Moja user posted image  je zdaj stara 5 tednov in do 3 tednov je šlo dojenje gladko, potem pa sem dobila mastitis, vročino in antibiotike, zato je bilo mleka manj. Patronažna je svetovala pogosto pristavljanje, tako da je mala non stop isela na meni, potem ko sem jo odstavila pa je še vedno noro jokala. Midva sva mislila, da ima krče, začela sem gledati kaj, kdaj in koliko pojem, a ni pomagalo. Potem mi je mala do krvi ranila bradavice in sem pomislila, da je lačna. Dala sem ji dodatek in je jedla kot nora. Spila je 100 ml, podrla kupček in adovoljna zaspala. Zdaj to prakticirava že kar nekaj časa in je OK.
Zaradi fame okoli dojenja sem dolgo časa razmišljala o tem, če naj ji dam dodatek. Jokala sem in se spraševala, kako lahko s tem škodim otroku. Pred očmi se imela vse tiste članke, ki govorijo o nedojenih otrocih. Baje so manj inteligentni, slabše motivirani, imajo krajšo koncentracijo, slabšo odpornost,... Pa kaj še? Nekaj je ljubezen, nekaj vzgoja in nekaj dojenje... In bistvo je, da je moj otrok sit in zadovoljen. In tudi hranjenje po flaški je lahko prijetno. In tudi če se ne dojiva, se crkljava, se imava radi in se ji posvečam, kolikor je mogoče. In dojenje tega ne bi spremenilo. Pa čeprav jo delno še dojim in dojenje načeloma podpiram. Ampak ne za vsako ceno!

_____________________________

Jaz v svetu, svet v meni živi!
Skoraj že spim, a svet je! Svet se ne zdi!
Slišim rimo, kako govori:
pred rojstvom te ni bilo,
po smrti te ne bo,
a zdajle si.

(odgovor članu Brisani uporabnik)
Neposredna povezava do sporočila: 16
   RE: Obremenjevanje z dojenjem
10.1.2006 14:45:51   
trojči
Hvala za vaše prispevke.user posted image

Drži tisto: vse slabo je za nekaj dobro. Ali kar nas ne ubije, nas okrepi. user posted image

(odgovor članu arielca)
Neposredna povezava do sporočila: 17
   RE: Obremenjevanje z dojenjem
10.1.2006 14:50:56   
Dashenka
HA-HA-HA
Tale cvetka o povezavi IQ ter dojenja mi je še posebej všeč.

Upam, da imajo vse tiste, ki v te vraže verjamejo dodobra izdelan rezervi plan, kaj bodo počele čez 20-25 let, ko bo odrasla generacija malih genialcev, dojenih 2 in več let.

Če je res kaj na tem, bo konkurenca mladih, v otroštvu dolga leta dojenih genialcev do vas, v otroštvu nedojenih revic neizposna.
Zrele boste le še za "milostni odstrel", za upokojitev boste namreč (večinoma) še premlade.

Kdo bo pa še sploh hotel imeti zaposlene:
Bolehne in neinteligentne babnice srednjih let, ki imajo težave s koncentracijo, ki so za povrh vsega še nemotivirane za delo!

(odgovor članu trojči)
Neposredna povezava do sporočila: 18
   [Brisano sporočilo]
10.1.2006 15:44:11   
Brisani uporabnik
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

(odgovor članu Dashenka)
  Neposredna povezava do sporočila: 19
   RE: Obremenjevanje z dojenjem
10.1.2006 23:12:26   
KODA
Jaz sem oba dojila cca en mesec.Pri taprvem sem se sekirala.,zakaj ni mleka.Pri tadrugem pa čisto nič.

_____________________________

Celemu svetu si le ena oseba,eni osebi pa si ves svet...

(odgovor članu Brisani uporabnik)
Neposredna povezava do sporočila: 20
   RE: Obremenjevanje z dojenjem
10.1.2006 23:38:44   
morskadeklica
Tudi jaz sem ena tistih mamic, ki "se ni dovolj potrudila". Prva dva meseca sem se presekirala noro ravno zaradi tega in še tistih nekaj kapljic, kar jih je bilo, je izginilo. Povsod sem poslušala (če ne naravnost, pa med vrsticami): Ne trudiš se dovolj, to pa to delaš narobe (mimogrede v porodnišnici sem imela cimro, ki je dnevno popila mogoče pol litra tekočine, pa je imela mleka toliko, da je imela nonstop premočeno spalko, jaz pa sem popila svoj čaj in še njenega do konca, pa nič) Samo eno lahko rečem zdaj: BULL SHIT! Če bi tiste, ki ponavadi na taki temi komentirajo v smislu: "Bolj se potrudi" vedele, kako je to, tega ne bi nikoli več napisale. Da ne govorim, kaj vse sem počela. Veliko pila, jedla, se nalivala s čaji za dojenje in s težavo pila sezam, prebirala razne članke, knjige o dojenju, tamalo nonstop pristavljala.... Žal mi ni uspelo, po 2 mesecih je bila moja user posted image  samo še na adaptiranem mleku. Meni je bilo hudo, priznam, vendar pa mislim, da so tisti komentarji "premalo se trudiš" popolnoma odveč v takem primeru. Kvečjemu dolivanje olja na ogenj.

Da ne bo kdo narobe razumel! Podpiram dojenje, a ne za vsako ceno. Veliko mamic nas je takšnih, ki smo imele željo dojiti, ki smo se trudile, pa pač mleka ni bilo. Kot sem že napisala, nobena mamica si tega ne zasluži, da jo povrhu tega, da se obremenjuje sama, obtožujejo še drugi.

Anonimna, popolnoma te razumem, a niti ne vem, kaj naj ti napišem, ker sem bila tudi sama v takšni situaciji in točno vem, kako se počutiš. Mogoče samo to, da bo sčasoma bolje....

_____________________________

Človek mora najprej imeti rad samega sebe, da bi lahko imel rad druge

(odgovor članu KODA)
Neposredna povezava do sporočila: 21
   RE: Obremenjevanje z dojenjem
11.1.2006 8:51:48   
viv_
Vsaka se obremenjuje z dojenjem toliko, kot ji paše. Pa nič več in nič manj!

Sama sem dojila do 4 mesecev, potem mi je zmanjkalo mleka. In?

Ne vidim ene slabe stvari na tem, da sem prenehala dojit. Povezani sva še vedno in crkljati se da na 101 način, ne samo med dojenjem. Ostale pozitivne stvari pa so:
- spi celo noč (od 4. meseca naprej)
- hranil je lahko tudi ati in tako sta se maksimalno "povezala" tudi onadva
- kamorkoli in kadarkoli smo kam šli, sem vzela s seboj vročo vodo in prah in sem ji pripravila obrok (nisem tip človeka, ki bi lahko dojil kjerkoli, ker vem, da nekatere to moti)
...

(odgovor članu morskadeklica)
Neposredna povezava do sporočila: 22
   RE: Obremenjevanje z dojenjem
11.1.2006 8:59:51   
Anonimen
Se strinjam s Seven. Sama sem bila kar nekajkrat v Afriki in tam tudi 1 leto nepretrgoma živela na tamkajšnjem "podeželju". Tam ni tole dojenje nobena fama. Ženske nimajo težav (večinoma) z dojenjem, ker ni tako kot pri nas, ko nam sestre v porodnišnici blagovolijo 1x ali 2x pokazati pristavljanje, potem se pa znajdi. Ni nekih mitov, moraš to, ne smeš tega, ko dojiš. One to videvajo vsakodnevno pri mamah, sestrah, tetah, sosedah... že od otroštva. Prsi niso tako "opevane" kot pri nas (lahko bi hodila gola do pasu, pa ne bi se ozirali za mano - no za mano, ker sem belka bi verjetno se). Skratka, večji otroci preprosto si postrežejo sami (pač manj oblačil, nobenih modrcev), manjše otroke ob jokanju najprej pristavijo k prsim, potem šele vse ostalo. Povsem naravno.
In glede mojega dojenja nisem imela nobenih pričakovanj in želja pred porodom. Sem rekla če bo šlo bo, če ne pa ne. V porodnišnici sem prosila za flaško, ker je mala visela na meni od 5h do 11h in jokala in sem si rekla, da je verjetno lačna. Ko je dobila flaško, je zaspala. Doma sem ji dala flaško še nekajkrat, potem pa nič več. Sicer se je prve 4 mesece dojila kar naprej (na 1 - 2 uri) - na zgražanje moje mame, tašče..., ampak me to ni niti tako motilo. No sedaj je stara 14 mesecev in sva še na zgodnjem jutranjem crkljanju in počasi bom še s tem zaključila, ker vidim, da tudi z večernim ni bilo težav.
Skratka, hotela sem povedati, da je toliko težav z dojenjem prav zato, ker v "našem" svetu, to ni več nekaj naravnega, nekaj s čimer bi "gor rasli". Naše mame nas niso dojile, ne znajo dati nasvetov, ali pa so celo bolj pametne kot kakšne, ki so dojile, me dojenja nismo videvale kar povsod...Mogoče bo za naslednjo generacijo žensk bolje, bomo videli. Kakorkoli, drugače je pa ponudba različnih vrst mleka in flašk dovolj velika in ni vrag, da ne bi vsak otrok dobil, kar mu ustreza.

(odgovor članu trojči)
  Neposredna povezava do sporočila: 23
   RE: Obremenjevanje z dojenjem
11.1.2006 9:13:47   
tipka
Viv! Da se vsaka obremenjuje z dojenjem, kolikor ji paše, ne drži. Tako bi naj bilo, a žal ni.user posted image

Zgoraj je lepo napisano, da je dojenje umetnost. Ni obrt, ki bi jo dalo naučiti. Splošne smernice, kako se k poslu spraviti, obstajajo, ni pa konkretnih navodil, ko se kaj zalomi in ni razlage, zakaj se je zalomilo. Če se držiš vseh obstoječih navodil in mleka še vedno ni dovolj, se lahko vsaka mati še vedno krivi, da se ni znala dovolj sprostiti.

V zaporu sedijo kriminalci, ki jim je bila krivda dokazana. Nedoječim materam pa krivda ni dokazana, pa se vseeno včasih počutimo krive. Smo si res same krive? Ja in ne.

Dobro je, da tu svoje občutke vržemo ven. En dan zdaj sem napisala svojo zgodbo o eni do štirih urah spanja ob dvojčkih s krči. Ko sem to potem brala, sem videla, da res nisem imela možnosti dojiti. Slabo vest zaradi svojega nedojenja sem pa imela, ker sem v zadnjem času veliko brala, da mamam z dvojčki dojenje ne bi smelo predstavljati večjega problema. Pa ne, da bi čutila to slabo vest, kazala se je na druge načine, kot odpor do pisanja vsaka mama lahko doji, če se potrudi, le tri procente jih ne more,...

Zdaj, ko sem to spoznala, veliko lažje berem o dojenju, jeza in odpor sta izginila, naredila sta prostor konstruktivnemu razmišljanju. user posted image

(odgovor članu viv_)
Neposredna povezava do sporočila: 24
   RE: Obremenjevanje z dojenjem
11.1.2006 9:26:11   
viv_
tipka - točno toliko se vsaka obremenjuje, kolikor ji paše. In ti se pač s tem zelo obremenjuješ, jaz se pač ne oz. se nisem.

Ali mi lahko prosim poveš, česa sem kriva, da mi je pri 4 mesecih zmanjkalo mleka? Česa sem s tem obtožena - da sem slaba mama ali kaj? Se mi zdi, da je imela moja hči več od mene, ker sem pač rekla OK, mleka ni več, gremo na flašo. Končno so se mi povrnile vse moči, ker sem normalno jedla, bila sem spočita, ker sem normalno spala. Tamala je jedla na 3 ure, vmes smo se pa igrali, hodili okrog, skratka uživali.

Druga varianta je pa ta, da bi cele dneve jokala, ker mi je zmanjkalo mleka. Tamala bi se jokala, ker bi bila lačna. Pristavljala bi jo na pol ure - vmes bi pa obe jokali. Torej bi bila ena živčna razvalina, ki se ne bi nikamor premaknila. Ja prosim no!!!

Ponavljam vprašanje - česa bi bila kriva?!

(odgovor članu tipka)
Neposredna povezava do sporočila: 25
Stran:   [1] 2 3 4 5   Naslednja stran >   >>
Stran: [1] 2 3 4 5   Naslednja stran >   >>
Pojdi na:





Ko vam dojenček pade s postelje ...
Hitro se nam lahko zgodi, da v trenutku nepazljivosti nepričakovano naše malo, neubogljeno bitje pade s postelje ali cel...
Kakšna je prava postelja za dojenčka in ot...
Ko se odpravite v trgovino z otroško opremo, osupli obstanete: koliko različnih posteljic in zibelk! Le katera bi bila n...




Jaslice ali varuška
пеперутка16

Bi otroka raje vpisali v vrtec ali najeli varuško?