dansas
|
kolcanje - mi je bilo zanimivo brati, da nekatere ne veste, če vaši (sploh) kolcajo oz. kako to izgleda, ker pri nas je kolcanje redno na sporedu od cca 16. tedna (približno takrat, ko sem začela čutiti gibe, sem čutila tudi kolcanje). S tem, da je bilo v vseh nosečnostih kolcanje redno na sporedu; še najbolj pri tretji - zanimivo, da se ji je od vseh mojih otrok tudi najbolj kolcalo potem, ko se je rodila. Samo, da takrat ni več simpatično in hecno ampak sem bila čisto živčna, ko se ji je že četrtič v istem dnevu začelo kolcati . Ravno, ko se je najedla in se ji je začelo dremati... pa pride ta kolcamož in konec lušnega . Mi je pa drugače kolcanje zanimivo, ker tako vem kje ima glavo. Meni se je pa včeraj zgodilo, da sem mislila, da se mi bo akcija začela. Tamala je na polno odkrila bicikel in že kar fajn šiba. Najhuje je v dolino navzdol, ko se ji ne da dopovedat, da ji ni treba na polno pedala gonit in je hitra ko šment... jaz pa si moram z eno roko trebuh podpreti, v drugi držim povodec in šibam za njo. Po moje zunanjemu opazovalcu zelo smešno zgleda, meni pa ni preveč prijetno . In po celodnevnem preganjanju s kolesom, smo zvečer šli še (peš) v mesto na delavnice in koncert... S tem, da so šle še sosedove dve z nami + moje tri in jaz v 9. mesecu - sem bila deležna par začudenih pogledov . Na poti domov me je spodaj tako čudno špikalo in v noge so me krči, da sem se na trenutke mogla ustavit. Ampak sem še v enem kosu . Na testiranje za streptokok jaz nikoli nisem šla. Sem preveč škrta štetje gibov - tudi nisem nikoli prakticirala, ker ne kapiram glih tega Ker, ko enkrat začne brcat, jih je itak v luft 10, razen, če bi moglo to biti 10 rund brcanja... Ampak naši so itak vedno brcali na polno, tako sem jih ponavadi še preveč čutila . Saj imam zelo rada te brcike, jih bom prav pogrešala, ampak včasih, po napornem dnevu, bi se rada samo še ulegla in zaspala in ni vrag, da takrat se pa zbudi mali razgrajač in ima žurko notri. Mož pravi, da me navaja, kako bo, ko bo zunaj. Pa še res ima IZVIRNO SPOROČILO: Pia* Mene vse skupaj kar konkretno stiska. Predvsem porod pa tudi ali bom sposobna oz. Bova sposobna vse narediti tako da bo prav, ko bo mala na svetu. Verjetno je na začetku res ne bo stvari, za katero se ne bi spraševala, če si jo prav naredila. Nič posebnega za prvorodko. Mislim, da smo kar (večina) bile na istem pri teh mislih. To pa je problem današnje družbe, ko je velikokrat prvi novorojenček, katerega si pestoval in za katerega si mogel skrbeti, tvoj. Lažje je v kakih razširjenih družinah, ko so dekleta že kot najstnice morale skrbeti za mlajše sestre/brate/nečake/... in se že sproti navajale na nego malih otrok. Ampak ne skrbi - se boš hitro vsega privadila in naučila in vse bo tudi prav narejeno
|