ronja
|
3. spravi moža k zdravniku ( ker po moji teoriji moški, ki mu sploh ni do seksa z nobenim ima zdravstevene težave, mogoče na telesnem al pa na čustvenem področju, nekaj pri njemu ne štima.
No, dejstvo je, da imamo različne libide - 2x na mesec za večino zdravnikov verjetno še ne bo tako alarmantno... Je pa vseeno za poizkusit, ker ni bil tak od vedno in to ni njegov normalni libido, ampak se je to drastično spremenilo po 2. porodu.
Glede tega da sem razumska - ja, ker bi vseno rada da to funkcionira, ker mi ni vseno zanj in ga imam še vedno rada, ker nebi rada zavrgla vsega kar sva skupaj ustvarila, in tudi vem da me na nek svoj način ima rad in bi ga močno prizadela.
Meni se zdi zelo pohvalno, da se razumsko spraviš nad problem - svaka čast! Tudi se mi zdi zelo prav, da si želiš zadevo rešit.
Otroke lahko daš tudi v vrtec, ni treba, da jih ima ves čas tašča, če sta videla, da ji je to že malo težko. Met non stop 2 otroka na skrbi tudi ni lahko in včasih je fajn, da tudi babice in dedke malo šparamo, da bojo meli kdaj voljo jih pazit za kak popoldne;).
Saj pravim, če mu rečem "danes bosta otroka s tabo, ker moram k zdravniku" bo z njima, ampak se mu bo zdela to prisila in bo šel po liniji najmanjšega odpora - otroke pred računalnik in z veliko slabe volje.
Non stop imam občutek, da on NE ZNA, ne ve, kaj počet z njima/z vami. Enostavno to ni vedno vsem prirojeno... Ne ve, kako se igrat z otrokoma in ne ve, da je to lahko fajn (Lahko je živ dolgčas, se strinjam, ne da se ti vedno, ampak fajn se je kdaj prisilit, ker potem vidiš, da je fajn:). Pokaži mu, kako, kako je lahko fajn. Ne kako je lahko naporno, to že ve:D. POkaži mu, kako se mate lahko skupaj fajn. Naj najprej vidi, potem se mogoče kdaj pridruži. MOgoče ga čisto mimogrede vpelješ not, da samo nekaj zraven prinese in ko bo že tam, bo videl, kako je fajn ali ga prosiš, da pridrži vrrvico od balona, ki ga spuščate po slamici (balon-raketa - to otroci obožujejo;), ali da ti jo zaveže nekam pod strop... In potem bo videl, da j elahko zabavno.
Mislim, da se premalo smejeta skup. Preveč je vse resno. Poizkusi to spremenit, če se bi dalo. Da bi se malo zabavali skup. Da bi videl, da je življenje fajn. Če ga nič ne bo niti malo potegnilo, pa mislim, da je čas za obisk zdravnika, ker to, da se izolira od odnosov in da je ves čas najrajši sam in slabe volje, če mora bit s svojimi otroki, res precej diši na kako depresijo...
Pa še glede tega da je mamin sinko - ne bom trdila da ne, ampak preden sva dobila 1. otroka sva tudi midva skupaj živela 2 leti, pa mu ni bilo težko (vsaj zgledalo ni da bi mu bilo) oprat robe, dat sušit, skuhat. Zato pravim, da se je spremenil za 180°.
Vprašaj ga. Povej, da si opazila, da je včasih bilo drugače, zakaj je zdaj tako...
No, mogoče je tudi res depresiven, ampak če mi noče povedat kkkaj ga muči mu tudi ne morem pomagat.
Absolutno. Dostikrat je treba ljudi prisilit v to, da spregledajo svoj problem, zeloooo pogosto ga ne vidimo, ko že cela davno ve, da nekaj ni ok... Poskrbi, da mu to ne bo več ok, daj vedet, da tebi ni. Pa ne z malimi špikanji, rajši z ornk ropotom;).
Zdaj razmišljjam - kaj pa če se zaljubil v kako drugo, pa misli nanjo in nima jajc mene odpikat. Ne smem toliko razmišljat...
Če te to skrbi, ga vprašaj. Bo vsaj vedel, da ti je to že tako zelo grozno, da si celo na to pomislila. Mogoče ga to zbudi. Ne v napadalnem tonu, ne kot dvom o zvestobi, bolj kot vprašanje o njegovih čustvih - ali se je zaljubil... Verjamem, da tudi če bi se, verjetno ne bi direkt odgovoril, da ja, ampak bi vseeno verjetno čutila. Predvsem pa ker je najverjetneje odgovor, da ne, bo po tem vprašanju verjetno videl, da ti nekaj res ne štima, ne da samo sitnariš, ampak da si res nesrečna tako...
Morda še sam ne ve točno, kaj ga pravzaprav muči, kaj šele, da bi to znal ubesediti.
Zelo verjetno. Na splošno se mi zdi, da se vedno najprej čuti, da nekaj ni ok, preden človek zna dejansko povedat, kaj ga mori... In kadar dva živita skup, se neredko zgodi, da drugi prej začuti, da nekaj ni ok, kot se prvi tega sploh zaveda. Ker smo povezani in se čutimo - ne na razumskem nivoju, vse čisto primarno, dostikrat zaznamo vse tiste drobne spremembe čisto nezavedno...
S krožniki karikiram, samo ne preveč.
Sem poznala tak par . No, pa polena:D. Ma, vsak po svoje, samo da dela:).
Ne vem no, pomojem se boš morala nehat ogibat njegovi slabi volji in mu povedat, da maš vsega poln kufer in da doma bit in skrbet za otroke ,bajto pa moža z dvema levima niso ravno počitnice.
Podpis.
Vendar sva že z Ronjo ugotavljali, da smo ljudje različni in s tem očitno tudi tako pristopamo k problemom. Tudi jaz bi reagirala tako kot ti praviš, vendar očitno ne vsi. Nekateri raje vse stokrat analizirajo si vrtajo po vesti in možganih, iščejo izgovore , odgovore in vprašanja pri sebi, ker jih pač na ta način od partnerja ne dobijo.
Patrino, cinizem ni potreben, vsi govorimo punci isto, da naj se postavi zase in zahteva svoje. Vendar pa - če je s človekom nekaj narobe, ne moreš pričakovat, da ti bo zaupal svoje najgloblje strahove, ki ga ovirajo v življenju, takrat ko se ti dereš nanj in mu spravljaš gate v kufer. Z lubijem se ne dereva en na drugega. Vem, da bi ga to zelo prizadelo - pač je drugačen in se da s pogovorom, ki je lahko ravnotako odločen in ravnotako postavi ultimat, čeprav ne letijo krožniki okoli, ravnotako doseči spremembe. Različni smo, ni samo en način pravi. Nekaterim je strast to, da se najprej zdereta en na drugega, potem pa divje seksata, naju bi po dretju oba vse minilo, sva mela dretja dovolj, ko sva bila mala:D.
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
.
. 
, da v dveh urah nimaš tipi topi vse pospravljeno. Govorim v obeh smereh - torej tudi, če je moški doma, pač prevzame malo večji del pospravljanja in kuhanja. Meni se zdi to čisto normalna posledica tega, da en dela, en pa ne. Ker konec koncev tudi domača opravila so neke vrste delo, ampak valjda da se potem drugače delijo. Dobro tisto s pločnikom je malo mimo, ampak pokosit pa res ni tak big deal, ali ga samo jaz ne vidim 
....pa naj bi mu zdaj zaradi tega težila, ker hišica ni bila kot iz škatlice, ko sem prišla domov (včasih me je sicer imelo
, vendar sem se raje vgriznila v jezik, ker on pač mogoče zadeve rihta na drugačen način kot jaz).....včasih smo ženske pri teh gospodinjskih opravilih tudi preveč pikolovske in če ni narejeno na naš način in takrat ko me hočemo, ni dobro....in vedno znamo iz tega gospodinjenja celo znanost narediti..... 
