ronja
|
Imava pa ta vikend priložnost izkoristit da sama nekam greva Naredita to. To je prva in najboljša možnost, če bo uspelo. Če ne bo, imaš spodaj druge. poizkuista se odprto pogovorit. Meni deluje kot da je partner depresiven, lahko je pa res samo len. Ma sej drugače ni slab, me ne tepe, ni alkoholik, sam do nas se obnaša kot da ga dost ne briga. On se je izločil iz te družine - ker gre tebi to itak boljše, zakaj bi se on matral. Ne vidi, da je lahko ob vsem matranju tudi fajn. Da si sicer zvečer utrujen, ampak da je življenje lepo in polno. Kako mu to pokazat? Tako da maš tudi ti poln kufer (kar je logično), verjetno ni najboljša taktika. Poizkusi organizirat zelo zabavne aktivnosti z otrokoma in ga čisto mimogrede povabi zraven - in ne bit užaljena, če ne bo šel - pač mi se bomo zabavali, če želiš, si vabljen, da se ti tudi z nami zabavaš, čisto neobvezno. Če vas bo slišal vriskat, bo ugotovil, da zna bit s potomci čisto zabavno;). So pa fantje oz. moški na splošno dostikrat malo bolj pasivni glede družinskih aktivnosti, vendar radi sodelujejo, če imamo kake fajn ideje, ko ugotovijo, da je to fajn. Lubi je recimo zapečkar, on je bil od vedno rad doma. Kar je fajn, dom je fajn. Ampak sploh če živiš na zelo malem, je fajn tudi kdaj kam it:D. NI treba, da so to toplice, lahko je to piknik v parku. In sem na začetku morala vedno jaz planirat te naše odklope, ker se mu ni dalo nikoli spravit, zdaj pa že sam pogreša, če nekaj časa nikamor ne gremo:). Na netu (pinterest, blogi raznih stay-at-home mamic, itd...) imaš ogromno zabavnih idej (ene so zelo usrane, ampak zabavajo se vedno:D). Druga stvar, ki jo lahko poizkusiš (ne sme pa postat to način življenja, ker potem je vseeno, če gresta narazen): pojdite kdaj stran, da vas začne pogrešat. Mogoče bo potem ugotovil. Lubi ma tamalih na koncu vikenda dostikrat poln kufer, ampak če pa recimo potem v pon. popoldne pozno pride domov, jih pa že ful pogreša:). Se mu prav režim, še pred manj kot 24imi urami je sanjal o svojem tednu brez otrok, potem jih pa ful pogreša:D. Podobno je z vama. Očitno sta se mal oddaljila drug od drugega. Rada se imata, oba, to se čuti, njemu ni vseeno zate, ne kontrolira te, zaupa ti, spoštuje te. Ti ga imaš rada, sicer se ne bi matrala, da bi tole delalo, ampak bi ga poslala v tri pirovske. Brez resnega pogovora, še bolj pa brez vztrajanja pri izvrševanju dogovorov, med vama ne bo šlo. Tvoj mož je čisto zadovoljen, saj ima kompleten hišni servis opravljen. Ti kot njegova (neplačana) hišna pomočnica nisi zadovoljna v svoji vlogi in hočeš biti nekaj več - njegova (enakopravna) žena. Če to želiš doseči, boš očitno morala spremeniti taktiko, tako da vse več ne bo po njegovih kriterijih ter tako, da bo spoznal, da misliš resno. Podpis. Kadar nam nekaj ni prav, tistemu, s katerim imamo težave, pa je in se pogovorit ne da, skoraj ni druge, kot da naredimo tako, da mu/ji ni več prav. Sicer nima prav nobene motivacije, da bi zadevo spremenil, saj mu je ok. Pri fantih sicer še nisem mela takih izkušenj, ampak ta nasvet velja na splošno za vse odnose, se mi zdi... Pa četudi to pomeni, da je posoda ostala nepomita, trava nepokošena in mož brez kosila, ker ste se ti in otroci odločili za celodnevni izlet v naravo opazovat prebujajočo se pomlad ... Great minds think alike:D. Čisto ok je, če začneš z malimi koraki, tudi Napoleon je najprej vsak grm preučil, potem šele poslal tja celo armado. So ravno tako pomembni kot veliki, samo ustavit se ne. OK, mogoče res iščem izgovore, ker se nočem z njim prepirat in ga gledat kako je vsa užaljen še tri dni. Kot pravim pa sem začela delat majhne korake, hvala ker me spodbujate. Nekaj pa moraš razčistit. Na lepo si se že poizkusila zmenit, ne? Torej če ne gre na lepo, potem moraš vedet, da boš morala za spremembo trenutnega načina življenja potrpet tudi jezne poglede ipd... skratka da ne bo luštno. NI se luštno kregat. Ampak je pa včasih treba. Sama sem delala isto napako pri tašči in pri mami. Da se ne bomo kregali, da ne bosta užaljeni, da ne bosta žalostni... Na koncu sva trpela midva in najini otroci... In se ni nič spremenilo, ker seveda njima ni bilo v interesu, da bi se, ona ni trpela, samo mi smo. Zakaj že bi si to prostovoljno izbrala? Brezveze, pač pogoltneš to, da bojo jezni, užaljeni, čustveno izsiljevali, jokali, itd... če vidiš, da zadeva nikamor ne pelje. NI treba, da prej ti jokaš še pa još, da maš to pravico;). Takes one to know one;). Glede na to, da se je zadeva tako drastično spremenila po 2. otroku - a se on mogoče boji, da bi dobila še enega, če bi spala skup? Mislim - uporabljata kako kontracepcijo? Ne me narobe razumet, ampak poznam par, kjer je bil točno to problem - sta verna in kontracepcije ne uporabljata, on se je pa zelo bal, da bi dobila še enega otroka... Je pa predlagal da naj si najdem službo, da bo on doma in vse pošlihtal (gospodinjstvo, otroke), da se mu bo potem sigurno dalo sexat. Poizkusita:). Če jaz predlagam pa je 1001 izgovor zakaj pa ravno takrat ne, vedno reče bomo jutri. Pa eno obdobje sem vsak večer, ko sem dala otroke spat prišla izpod tuša, se mu začela nastavljat, plesat striptiz... pa mi reče "dej, umakn se mal, ker gledam tv no." ali kaj podobnega. Po tem me je minilo, čisto in sploh nisem več omenla da pa bi, pa je blo isto Svaka čast. Navadno smo hitreje užaljene (kar ni prav in ni dobro, ampak to je dejstvo). Glede na to, da ni delalo ne to, da se nastaviš, ne to, da se umakneš, bosta res morala prit do dna razlogu...
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|