Kerensa
|
IZVIRNO SPOROČILO: patrino
Zanimivo oz. po svoje pa tudi pričakovano pa je tudi, da se s tem o čemer govoriš ti in še nekateri ( tudi Polona v intervjuju), ne strinjajo ravno tisti, ki ne hodijo v službo oz. tisti, ki ne postanejo solzni, ko v rokah držijo plačilno listo na kateri s jim z vrha smeji brutto, na dnu pa joka netto plača. Odgovarjajo v smislu saj ni čudno, če ljudje ne hodijo v službo, če se to ne izplača, saj jaz tudi prispevam v državno blagajno, čisto zadosti sem v državno blagajno dal, sedaj bom pa še malo ven vzel...in nimajo nič slabe vesti, čeprav vedo, da je velik del denarja od katerega tudi oni živijo, prislužen z garanjem.
Vse tistim, ki tako razmišljajo bi rada spomnila na to, da denar v državno blagajno prispevajo tudi res težaški in fizikalni delavci in delavke. Taki, ki delajo na izmene, ki delajo na vročini, na dežju, z obrabljenimi vretenci in sklepi, z načetimi živci, z otroci v neprimernih varstvih,..
Ker sem se našla v tvojem opisu v prvem citatu, komentiram drugi citat.
Točno takšne, ki si jih omenila, poznam. Pa ne malo takšnih. Kar veliko. Tudi marsikdo od mojih bližnjih je (bil) med njimi. Pred časom tudi jaz. Zato zelo dobro vem, kaj pomeni vstajati kar kmalu po 4. uri zjutraj, v najbolj svinjskem vremenu oditi peš ali z ubogim mestnim prevozom na lepo število kilometrov oddaljeno delovno mesto, kjer delovnik v teoriji sicer traja 8 ur, v praksi si pa lahko vesel, če jih je samo 10, ne pa 12. En odmor za malico (sem delala tudi na delovnem mestu, kjer niti tega nisem imela), kjer ti štejejo sekunde, ki jih zamudiš, ker je bila vrsta v razdelilnici hrane oz. menzi. Delovne razmere/pogoji, da te srat prime - od hlapov, zaradi katerih si dobesedno zadet in 10-urnega nepremičnega stanja na nogah pa do neznosne vročine (dodatne, sredi poletja) ali mraza, kjer tudi rokavice ne pomagajo (dobro se spomnim Jatine hladilnice v Zalogu, kjer smo skoraj pocrkali - ali pa Saturnusa zraven, kjer smo bili od lepil tako zadrogirani, da smo znali tudi pozabiti, da je čas za malico, nadoknaditi pa seveda nismo smeli). Pogodbe za določen čas, podaljševanje po 1 mesec sproti, če si šel vmes na bolniško, podaljšanja seveda ni bilo. Po letu in 11-ih mesecih pa opisna sprememba delovnega mesta (namesto "fizični delavec" so napisali "delavec v montaži", pa je bilo zakonu zadoščeno) in spet 2-letno podaljševanje, ne pa nedoločen čas. O regresu smo lahko samo sanjali, o sankcijah proti delodajalcu ni nihče razmišljal, ker nam je bilo preveč do tiste minimalne plače (od katere smo pol dali za stroške), ki je redno zamujala. Fizična in psihična utrujenost, poklicne bolezni (jaz imam še danes težave s hrbtenico), nobenega življenja poleg službe, zapostavljanje družine v zameno za (preračunano na današnje zneske/valute) cca. 200€/mesec... in tako dalje, in tako dalje...
Oprosti, ampak - komu ku*cu na čast? Sodržavljanom, ki te gledajo postrani, če ne ustrezaš družbenim normam? Vladajoči eliti, ki upa, da boš crknil točno 1 dan po tem, ko boš šel v penzijo - da bodo lahko pobrali 40 let tvojih prispevkov (brutto - netto, ja)? Ali morda neznancem, ki mislijo, da za otroški dodatek, ki ga prejemaš, pa sam nič ne prispevaš? E, hvala lepa. Ne jaz. Z davki, ki jih jaz tekom meseca plačam, pokrijem tisto, kar iz državne blagajne dobim - pa še ostane državi. Za druge, torej. Krijem si državno zdravstvo, s plačevanjem ostalih zavarovanj financiram (ne prostovoljno, ampak druge možnosti trenutno ne vidim) določene gospodarske lobije, katerim niti številka nisem, kaj šele kaj več...
A ma da se jaz potem sekiram, ker ne/komu ni všeč, ker prostovoljno nisem zaposlena? Japajade. Kar imam, je legalno in transparentno. Tiče se mene in tistih, ki mi nakažejo. Vse je črno na belem. Imam za preživetje meseca, za plačilo stroškov, za plačila obrokov pufov, za humanitarno donacijo in za majhno varčevanje za nek določen cilj. Imam sicer čisto rada denar, ampak materialistka pa nisem, tako, da sem trenutno popolnoma zadovoljna s tem, kar imam. Seveda bi bilo lahko drugače in/ali bolje, ampak ni in jasno mi je, da je krivda večinsko moja. Počasi jo popravljam in menda jo do avgusta 2015 tudi bom, če bo šlo vse po planih. Če ne bo, bomo pa pač podaljšali obdobje. Ni panike.
Po drugi strani pa takoj , ko se nakaže denar , tekli tega ( pa čeprav ga niste zaslužili ) , zapraviti. Se počutite dobro, ko vam vsakega 14-tega pade na TRR denar, za katerega niste niti mignili s prstom? Se vam dobro zdi, da ste na tak način pretentali državo, davčno, socialo? Hja, najbolj ste na tak način izkoristili tiste male garače, ki sem jih opisala zgoraj.
Naj vam tekne njihov kruh.
Razen plače od g. Moža (ki smo jo morali dvigniti za stanovanjske stroške) nisem še ničesar letos dvignila s TRR (vem pa, koliko imam/o tam). Tudi ne gledam na uro, kdaj je kaj nakazano in nikamor ne letim na vrat - na nos.
Mi pa tekne moj/naš (družinski) kruh.
_____________________________
I am not what happened to me.
I am what I choose to become.
I lost my mind, but I found my soul.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Ker če bi bila zaposlena, bi imela najbrž nepremičninski kredit, katerega obrok bi bil nižji od mesečne najemnine. 
