patrino
|
IZVIRNO SPOROČILO: kalbo IZVIRNO SPOROČILO: patrino Kalbo vem, vem brez skrbi. V svojem življenju nad oblaki,mi je bilo dano poleg drugih "šljakarskih" del bit zraven pri gradnji dveh hiš od prvega do zadnjega cegla. Prva izkušnja sega v najrosnejše otroštvo, ko sem se se kot mula več preigrala z malto in cegli kot s punčkami. Med tem ko je oče na roke kopal temelje, štemal in ostalo in mati metala pesek in cement v mešalec.Ko sva se našla z mojim, sem vso celotno zadevščino doživljala še enkrat, le da so se vloge nekoliko zamenjale.Kopal, štemal in vse ostalo je moj dragi v mešalec pa sem večkrat metala tudi jaz. Pa to se mi ne takrat ne danes ni zdelo nič nenavadnega. Vse , ki jih poznam, so na podoben način gradili hiše. Pa nekako se mi ni zdelo tako hudo, ker sva vedela, da delava zase in za svoje otroke. Več sva naredila sama in seveda ob fizični pomoči prijateljev in sorodnikov , več denarja je ostalo za druge stvari. Veš prav imaš. Ker sem bila že kot smrkljica vzgojena, da brez dela ni jela, se še danes zavedam, da mi ni nikoli nič posebej falilo. Pa ne zaradi izobilja, ki ga nikoli nisem bila deležna, temveč zaradi tega, ker so mi že kmalu zabili v glavo, da je treba za določeno stvar delati in ne čakati, da ti pade v naročje zastonj. Ne bi mi bilo treba vsega tega pisariti. V bistvu ne čutim neke posebne potrebe po zagovarjanju, ker mi resnično ni nič falilo.Zato sta pač zaslužna moja dva delavna starša. Tole sem v bistvu napisala zato, ker imam pri tebi vedno občutek, da se za znoret smiliš sam sebi. Zakaj? Zaradi tistih enih kavbojk in življenja na 38 kvadratih? Zaradi tega, ker si moral pač malo dozidati hišo, ko si se priženil in se je pač zgodilo, da si moral kdaj štemati tudi pozimi? Meni se to ne zdi tako grozno no. Tudi drugi smo dali skozi marsikaj in ravno zaradi tega se nam upira neko brezdelje, neko neodgovrno življenje na plečih drugega. Vsak nosi svoj križ, ki se mu zdi najtežji. Če pa se nanj obeša še nekaj ljudi, ki se jim ne da nositi svojega, je pa ta še težji. Ni res? Malo si očitu tečnarila ko je zidal bajto in kasneje si svojemu kot vsaka normalna ženska pomagala mešat malto....nisem tega vprašal. To je edini način, na katerega smo si lahko v naših lepih časih stanovanjski problem rešili. Vprašal sem te, če si te stvari počela za zaslužek oziroma preživetje, mislim trak za minimalca, in podobne stvari. Če edino fizično delo poznaš z lastne bajte, potem res ne veš, kaj je fizično delo in ga fino težko opevaš. V bistvu si precej nesrečno podobna Semoliču. 38 kvadratov in dozidava bajte v kateri živimo ni pa nič zaradi česar bi se smilil sam sebi. Je še kaj hujšega v življenju. Sam to si itak uporabla kot provokacijo a nede :) PS: Spodaj pod mano sta pa tale hip dva precej hvaležna, da nismo deset_ kilometrov stran, ampak samo dve rami stopnic. Pridemo prav, tko kot je nam prišel prostor pod streho prav. Ne, Kalbo to ni vse , vendar nima smisla vsega pisati. Napisala sem ti zato , ker se, pa čeprav verjetno to ni bil tvoj namen- tokrat strinjava. Res mi ni nič manjkalo, za kar sta zaslužna moja delovna starša, ki sta dala vse to skozi, kar mi ti mečeš pod nos v smislu, da nimam pojma in zaradi česar sem med drugim to kar sem danes. Močno upam, da bova znala to privzgojiti tudi svojim otrokom. V teh časih in ob podobnem razmišljanju, ki ga tule gor večkrat lahko zaslediš, vidim, da bova imela kar težko delo. In Bog ve, če jih bova sploh prav učila. Mogoče bi bilo bolje, da bi ubrala kar tvoj stil : "Udri brate po konju"...samo kaj ko tako ne znam vzgajati.
_____________________________
felico ne estas mezurita en oro...
|