|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: <<   < Prejšnja stran  2 3 [4] 5 6   Naslednja stran >   >>
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   RE: kako prekiniti nasilno vedenje
27.11.2013 13:05:38   
nyna84

IZVIRNO SPOROČILO: Izabelina

vidim, da mamo čist različne poglede na vzgojo...
no je že prou tako...

Kaj pa ti konkretno narediš v vašem primeru? Mogoče je pa tvoja metoda boljša. user posted image
Sej veš, pri vsakem otroku palijo drugačne metode.

(odgovor članu Izabelina)
Neposredna povezava do sporočila: 76
   RE: kako prekiniti nasilno vedenje
27.11.2013 13:09:30   
liliana
IZVIRNO SPOROČILO: Izabelina

ok, no sam moja je stara 3 in se meče po tleh (pljuva in tepe nobenga, tega pač ne pustim oz. ji niti ne pride na misel)... pa da ne bom čez 3 leta js spraševala isto kot avtorica teme... me zdej zanima kako konkretno se jezo izraža na pravi način...


Jaz se s tem kako izražati jezo na pravi način nisem pretirano obremenjevala......se mi pa vseeno zdi bolje, da pošljem v pm sodelavca, če me raskuri, kot pa doma moža ali otroka, ki nista nič kriva....user posted image

Pri otroku pa je bilo tako....sem se naučila pri trmarjenju razpoznati, kdaj trmari iz nemoči (se jezi) in kdaj zaradi izsiljevanja.....recimo metanje po tleh v trgovini, ker ne dobi željene igrače že ni izraz nemoči.......izpad jeze triletnega otroka, ki ne uspe priti do igrače, ker se je ta zagozdila nekje v škatli, pa je izraz nemoči....v prvem primeru sem otroka pograbila in šla ven iz trgovine (brez razlage in pregovarjanja, brez izdelkov v vozičku), ne glede na to, kako je tulila in je nisem umirjala, se je hitro sama umirila, ko sva zapustili štacuno (in se ni več ponovilo metanje po tleh v trgovini)......v drugem primeru pa sem otroka vedno pomirila, tako da sem jo stisnila k sebi in pocrkljala......in je to trmarjenje iz nemoči ščasoma tudi izzvenelo......

(odgovor članu Izabelina)
Neposredna povezava do sporočila: 77
   RE: kako prekiniti nasilno vedenje
27.11.2013 13:18:58   
liliana
IZVIRNO SPOROČILO: Ankica*

Ma, pravzaprav se gre za to, da se naučimo komunicirat. Saj ne gre samo za otroke, tudi odrasli imamo na tem področju velik manjko. Poslušamo na pol, če sploh poslušamo, takoj skočimo pokonci, namesto da bi preverili, če smo prav razumeli, upoštevamo samo svoje želje, namesto še želje ostalih,..., namesto da bi šefu povedali, da smo preobremenjeni, raje hupamo na cesti drugim voznikom in doma vpijemo nad otorci, ki si želijo le naše pozornosti, samo ta forum poglej, kak se hitro spričkamo :-). in potem od otrok pričakujemo, da bodo pridni, mirni in vljudni, uvidevni,... se bomo najprej starši morali tega naučiti, da bomo zgled za otroke.


Jaz pa mislim, da je ravno to pretirano poveličevanje te komunikacije srž problema.....ko se staršem vceplja v glavo, da že dvoletnik vse razume in starš komunicira z otrokom tako kot da gre za odraslo osebo.....v smislu, strarš in otrok sta najboljša prijatelja.....figo sta....starš mora otroka pripraviti za življenje, zato mu ne more biti enakovreden in mu ne more biti prijatelj.....lahko mu je le avtoriteta......

Ker pa pri nas nimamo normalnega odnosa do avtoritete in ob omembi avtoritete takoj najprej pomislimo na pijanca, ki terorizira in mlati celotno familijo, smo pa tam kjer smo.....komuniciramo in se pregovarjamo že z dveletnim otrokom...."daj, prosim obuj se sinko"....in enako s 7 letnim otrokom v šoli "daj prosim obuj se sinko...zakaj se ne obuješ....? Mamica te tako lepo prosi, ti je pa ne ubogaš.....daj prosim obuj se....." in traja tako preobuvanje v šoli pol ure namesto 3 minute.....namesto, da bi mu jasno in glasno kot starš ukazali "Obuj se!", če menca.....

(odgovor članu Brisani uporabnik)
Neposredna povezava do sporočila: 78
   [Brisano sporočilo]
27.11.2013 13:33:26   
Brisani uporabnik
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

(odgovor članu liliana)
  Neposredna povezava do sporočila: 79
   RE: kako prekiniti nasilno vedenje
27.11.2013 13:48:42   
nyna84

IZVIRNO SPOROČILO: Ankica*

In odrasel ne more recimo začeti v službi razbijat mize in šefa na gobec kresnit, ker mu je naložil novo delo. Lahko pa jasno in odločno pove, kaj si misli, kaj zahteva in kaj pričakuje ter kaj je pripravljen narediti.

user posted image user posted image user posted image
Ta bi bila dobra. user posted image

(odgovor članu Brisani uporabnik)
Neposredna povezava do sporočila: 80
   RE: kako prekiniti nasilno vedenje
27.11.2013 14:05:50   
mateyka
IZVIRNO SPOROČILO: nyna84


IZVIRNO SPOROČILO: Ankica*

In odrasel ne more recimo začeti v službi razbijat mize in šefa na gobec kresnit, ker mu je naložil novo delo. Lahko pa jasno in odločno pove, kaj si misli, kaj zahteva in kaj pričakuje ter kaj je pripravljen narediti.

user posted image user posted image user posted image
Ta bi bila dobra. user posted image


http://www.youtube.com/watch?v=ut9BB1hqEys

< Sporočilo je popravil mateyka -- 27.11.2013 14:10:56 >

(odgovor članu nyna84)
Neposredna povezava do sporočila: 81
   [Brisano sporočilo]
27.11.2013 14:12:24   
Brisani uporabnik
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

(odgovor članu Izabelina)
  Neposredna povezava do sporočila: 82
   RE: kako prekiniti nasilno vedenje
27.11.2013 15:08:48   
ronja
jaz mislim da je pri otrocih ki so nadpovprečno inteligetni ravno problem njihova inteligenca, ker znajo tako dobro vse preračunati kje lahko kaj počnejo.

Raziskave kažejo ravno obratno: nadpovprečno inteligentni otroci se v veliiiiiki večini boljše in hitreje prilagodijo okolju in navadno imajo manj vedenjskih težav. To, kaj si lahko kje dovolijo, pa vejo že 18 mesečniki, ki jim zgornji možgani (ti, ki so odgovorni za inteligenco) sploh še ne delajo kaj dosti, ker se še na polno razvijajo... Tako da tole je po moje ena slaba tolažba.
uškinamama, hehe, znanost je na tvoji strani (pa sama se seveda tudi strinjam)[sm=smiley1.gif Kmečka logika še vedno dela:)

po mojem je pomembno, da se mu posvetis in ugotovis, zakaj "potrebuje" nasilne izpade.

podpis!.

Vse to kar si napisala drži, če govoriš o osebi ki ve do kod se gre, kje je meja, pri otroku pa...otrok pa še preizkuša ker ne ve točno kje je meja in ko jo začuti se ji upira na takšen ali drugačen način.

polona, tudi pri otrocih je inteligenca to, kako hitro se uspejo kaj naučit - tudi kdaj se kako vest, med drugim.

Glede kazni se strinjam, da je treba najt nekaj, kar pali pri določenem otroku, moji so tudi vsi različni. Kar pali pri enem, ni nujno, da bo pri drugem. Če sem punci prijela za roke, čisto nežno, samo da sem ju držala, da nista mogli drugam, je bil to višek vsega hudega. Mali niti opazi ne - gleda me, pa čaka, briga njega, koliko časa ga držim na mestuuser posted image .

Glede telesne kazni mislim, da je zelo različno škodljiva pri različnih otrocih in v različnih kontekstih. Po moje tamalemu ne bi šlo do živega, če bi ga pritisnila (nisem še poizkusila, ampak on niti ne registrira, ko se s sestrico zaletita z glavama, tamala pa še pol ure jokauser posted image ), če bi kaj takega naredila taveliki, bi jo ubilo (mislim najin odnos ali pa njenega duha, je taka mala mimoza, taka reč bi ji zamajala svet - njej je hudo že, če jo nadereva), tamala bi mi pa zamerila. Tako da zanju sploh ni primerna kazen in je nisem in upam, da nikoli ne bom uporabila. Tamalemu pa - ne vem, po moje mu ne bi šlo ravno do živega. Ne bom ga zdaj tepla, dokler najdem kak drug način, ampak se zelo strinjam, da ni enako za vsakega otroka in za vsako reč.

ODgovor avtorici:
- poglej, zaradi česa se največ kregate in poizkusi najt kako rešitev, konkretno: recimo mi smo se kregali za pospravit obleke, ki jih nosita (so še dovolj čiste za naslednji dan, a niso oprane za v omaro - zvečer, ko grejo spat ali pa zimske hlače, ko se preoblečejo v trenirko, itd...) - rešitev je bila, da sem jima kupila zabojčka in ju označila z njunima znakcema, zdaj radi tja not pospravita, pa je. Veliko takih trikov dela:)
- če naredi nekaj, česar res ne sme, mora bit rekcija na nivoju - nekaj, kar je njemu nesprejemljivo.
- pogovori se z njim, kaj ga muči, mora imet občutek, da slišiš njegovo stisko, ne da bi moral za to noret
- pogovori se z njim (ko je miren) o pravilih, skupaj jih določita, razloži, zakaj mora nekaj bit tako, če je to pač nujno
- povej mu, KAKO laho drugače izrazi jezo. Recimo punci vesta, da če sta jezni, lahko to povesta in rečeta recimo ojoj namesto kake grde besede - in to tako zelo dobro dela, da nikoli ne kolneta, čeprav slišita kdaj koga klet;).
- bodi pozorna, če vidiš, da rabi mir - takrat odvleči nadležno sestrico stran!!! To je bilo pri nas kar težko, ker smo bili na zelo malem, če je več prostora, se ima otrok vedno kam umaknit, ampak ko otroci zrastejo, tudi mlajši hitro najdejo starejše. Zagotovi mu mir, ker ta predstavlja varnost.
- pomaga tudi, če si že vnaprej pripraviš ukrep/kazen, ki bo sledila določenemu vedenju - če se le da, naj bo kazen povezana s tem, kar je naredil. To je težje kot tolerirat in težje kot samo dret se in treščit, ampak večinoma dela.

pomlad, se strinjam s tabo, če bi šlo za idealni svet oz. za starše, ki imajo zelo razčiščeno s sabo. Skoraj vedno se najde še kak drug način. Vendar se lahko zgodi, da z izskanjem tega načina izgubiš toliko časa, da narediš s tem, ko si tako dolgo dopuščal napačno vedenje, več škode kot bi ga s sicer neprimernim ukrepom/kaznijo... Soseda je recimo svojo punčko dala pod mrzlo vodo, kadar je trmarila. Meni je bilo hudo, ko mi je to povedala, kaj je naredila, vendar ker sem videla njiju in tisto punčko prej, sem si morala priznat, da je bilo karkoli boljše kot pa ne reagirat. Ker tamala je postajala res neobvladljiva. Sama bi se sicer drugače lotila reči, ker se mi je zdel vzrok precej prozoren (dobila je bratca), vendar pa je mala res postala preveč agresivna in to je bilo treba ustavit - tako ali drugače.

Včasih je težko bit pameten, ker težko predvidiš, s čim boš naredil več škode. Sicer se zelo strinjam s tabo, da so druge kazni boljše, vendar je tudi res, da nekateri otroci pa pravijo, da bi rajši, da bi jih starši natolkli kot da jih ignorirajo ali da bi rajši klofuto kot dolgo pridigo...

Je pa res, da se toleranca do nasilja pozna povsod: mali je mali in cuka sestrici. To ni prav in ne dovoliva, itak. Ampak vsak trenutek me ni zraven, da bi skočila. Zdi se mi fer in prav, da se sme tudi starejši otrok branit, ne da samo čaka, ko ga mali terorizira. Kar se je pri nas dogajalo, sva ju kar nekaj časa prepričevala, da naj ga vendar nazaj! Ne ga porivat, da ne bi iz česa padel, ampak če te pocuka, ga pocukaj nazaj, mora vedet, da tega ne sme, pa pika. Ko sva ju uspela prepričat, da naj ga pocukata nazaj, sta ga (na začetku tako nežno, da mali ni opazil, da ga cukatauser posted image , potem bolj in je palilo - je nehal!) Problem pa je nastal, ker sta začeli še ena drugo ščipat ali cukat, če jima kaj ni pasalo. In sva morala hitro ukrepat, da sva prekinila to cufanje.

Misliš, da otrok ne čuti, tvoje nemoči, ko ima nasilne izpade? Vzemi se v roke in postani samozavestna mama, ki z vso dušo in telesom stoji za tem kar dela. Ne se bat napak, bolje naredit napako, kot pa sploh ne ukrepat. Nujno poišči kazen, ki bo palila na tvojem otroku in to tudi samozavestno in odločno naredi.

Podpis!

Lili, se strinjam s tabo - velik slon ne poizkuša več izvleči količka, ker se je navadil kot mali slonček, da ga ne more premaknit - čeprav bi ga kot velik komot... Zato jih moramo naučit prej, dokler jih še lahko ustavimo:). Če se da pogovorit, super - z mojima se je dalo relativno (zgleda) zelo zgodaj zmenit, z malim pa... hja, ne še glihuser posted image .

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

(odgovor članu Polona31)
Neposredna povezava do sporočila: 83
   RE: kako prekiniti nasilno vedenje
27.11.2013 15:26:21   
nyna84
IZVIRNO SPOROČILO: ronja

Soseda je recimo svojo punčko dala pod mrzlo vodo, kadar je trmarila. Meni je bilo hudo, ko mi je to povedala, kaj je naredila, vendar ker sem videla njiju in tisto punčko prej, sem si morala priznat, da je bilo karkoli boljše kot pa ne reagirat. Ker tamala je postajala res neobvladljiva. Sama bi se sicer drugače lotila reči, ker se mi je zdel vzrok precej prozoren (dobila je bratca), vendar pa je mala res postala preveč agresivna in to je bilo treba ustavit - tako ali drugače.

To sem pa tudi jaz že slišala za primere, da otroke ob hudih izpadih vlečejo pod mrzlo vodo, da se ohladijo (DOBESEDNO). Ker se zaradi izpada sploh ne zavedajo več, kaj počnejo in jih tako spravijo h sebi. Se mi je zdel kar hud ukrep (ko pomislim, da bi mene nekdo postavil pod mrzlo vodo - najbrž bi ga utopila user posted image ).
Ampak sem enkrat doživela, da je kolegica to naredila svoji hčeri (8 let), ko je ta čisto ponorela, kričala, razbijala in je dejansko pomagalo. Po mrzlem tušu se je pomirila in se šla normalno igrat dalje.

(odgovor članu ronja)
Neposredna povezava do sporočila: 84
   RE: kako prekiniti nasilno vedenje
27.11.2013 15:43:33   
tehnofil
IZVIRNO SPOROČILO: biga
.., ne vem, ali je dobro ali slabo, da po izpadu povem otroku, da mi je žal, če sem ga pregrobo prijela (včeraj sem ga prvič mahnila nazaj - v bistvu sem mu za sekundo prekrila usta, ko me je pljunil - in počutila sem se tako bedno, da sem se po tistem zjokala).


IZVIRNO SPOROČILO: kalbo
Od včeraj mi tale tema ne da miru in se po premisleku ...

Meni tudi. In po premisleku se strinjam, da je treba kdaj uporabit tudi "tvoje" metode.

V puberteti, ko sem izzival starše se prav spomnim, kako sem nekaj rekel in dobesedno čakal, da me bo oče usekal po ustih. Pa me ni. In sem se sam pri sebi spraševal, zakaj me ni ustavil, ker bi me moral, ker tudi sam nisem hotel bit tak.

poslušaj si
http://www.youtube.com/watch?v=7QyNj3sOtVA&list=PL47A908B14E4F622B&index=1
pa ne samo enkrat. Še ko tretjič poslušaš spet slišiš nekaj novega kar ne prvič ne drugič ne slišiš.

Nekje je meja in če je kje je pri pljuvanju in zmerjanju, no pa še pri poškodovanju sebe ali drugega. To je nedopustno in nikomur se to ne dovoli. Če bi te pluval in zmerjal en na cesti, kaj bi mu naredila? Kaj bo njem nekdo naredil, če ga bo on pluval in zmerjal na cesti? Dobil bi tisto, kar bi tudi od mene. Kalbo je to takoj opazil. Psihologija gor al dol, to je meja čez katero se ne gre za nobeno ceno pa če "may the heaven fall down".

Ampak sama meja ni dovolj. Zato je potrebno vse tisto, kar smo prej pisali, da se do branjenja te meje sploh ne pride. Da je otrok prišel sploh do preiskušanje te meje je lahko razlog samo pri starših.

"Vsi" pravijo, saj je še majček in pustijo majhnemu otroku marsikaj. Ko je bil naš star ne vem mogoče 1 leto pa me je udaril sem ga nazaj, ne prelahko, pa tudi ne preveč. Ne sicer kot se udari a vendar dovolj, da je izkusil da takšna akcija povzroči reakcijio, ki ni ravno prijetna. Nekajkrat se je to ponivilo. Rezultat je bil, da je mamico še kdaj z rokico, mene pa ne.

Nobena skrajnost ni dobra, ne tista kjer vzgaja pretežno s tepežem in ne tista permisivna ki fizičnega kaznovanja ne pozna. Če ne prej, bo otrok spoznal fizično kaznovanje na cesti, ko ga bo en resno nalomil, prej ali slej bo s takšnim obnašanjem prišel do takšne situacije. In če bo kdaj "prišel k sebi" te bo vprašal: mama, pa zakaj me z očetom nikoli nista ustavila? To je vajina naloga, ne pa da pustita otroku da dela kar mu pade na pamet.

Eno velja, če ste čustveno povezani do ekscesov ne more priti. Prav gotovo njemu manjka čustvena povezanost z ostalimi, lahko pa tudi da je vajina čustvena povezanost z njim bolj neka romantična čustvena polulanost in iz tega izvira omejena zmožnost postavljanja in obvladovanja mej. Ne vem, samo na slepo ugibam, vse je lahko ali pa nekaj čisto drugega.

Torej ko govorimo o odnosih gre tu tudi za to kdo je starš in kdo otrok in kdo je kaj dolžan narediti. Kaj naprimer vaju ovira pri tem, da se uveljavljata kot starša, zakaj vaju je strah ali zakaj ne moreta odločno reagirati, zakaj.... Razlogi za vse to izvirajo zopet iz odnosov, ki sta jih vidva imela v svojih primarnih družinah in tako naprej. Dokler vidva s tem ne razčistita (to se odkriva v terapevtskem postopku, ki ni nič drugega kot voden potek iskanja vzrokov in rešitev) tudi ne moreta vspostavit "pravilnega" odnosa v vaši sedanji družini.

(odgovor članu biga)
Neposredna povezava do sporočila: 85
   RE: kako prekiniti nasilno vedenje
27.11.2013 15:48:44   
josephine27
Jaz mislim, da se ta avtoriteta kar malo preveč povdarja. Meni se zdi vsaj toliko pomemben "zdrav" vzor, ki ga otrokom dajemo. Otroci se več ali manj učijo s posnemanjem tega, kar vidijo v okolici.

_____________________________



(odgovor članu nyna84)
Neposredna povezava do sporočila: 86
   RE: kako prekiniti nasilno vedenje
27.11.2013 15:54:15   
ronja
trok dobro čuti, da je neka stvar postavljena z močjo in si misli "aha, ko bom jaz velik t.j. ko bom tudi jaz imel dovolj moči jo bom uveljavljal tako kot jo sedaj moj očka".

tehnofil, se sicer strinjam s tabo, samo glede napisanega ne čisto: pri meni je ta moč delovala drugače: ko bom velika, tega nikakor ne bom delala! In zato tega ne delam, vsaj ne sistematično, namenoma ali nalašč. Ne rečem, da nikoli ne reagiram narobe (zadnjič sem tamalemu sredi trgovine zabrusila:" kok si zoprn!" - ne praši, kako so me gledaliuser posted image - vse narobe - ne bi smela komentirat njega, ampak njegovo vedenje, ki je iblo čisto navadno raziskovalno vedenje vsakega normalnega zdravega malčka, itd itd... v teoriji vse jasno -samo jaz sem bila čisto preveč izmozgana za tako raziskovanjeuser posted image )

biga, mene vedno znova preseneča, kako zelo bolj pridni so moji otroci, če JAZ spim več kot 4 ure na danuser posted image Dejansko imamo večjo toleranco in smo bolj potrpežljivi - kar ne pomeni, da toleriramo večje sranje, ampak da bolj prav reagiramo in ga bolj v kali zatremo. Kadar sem čisto na koncu, ne reagiram takoj, ker pač vedno še upam, da ne bo treba (lenoba). Kadar sem ok, skočim takoj, ko vem, da je treba.

Torej ne kazni kot kazni ampak "družbeno koristno delo".

Podpis. Ko sta punci budili malega, sem mela dovolj in sem rekla: "Ok, vidve sta ga zbudili, zdaj ga pa še vidve zabavajta!" Sta se res trudili na vse žive, mali seveda ves siten, ker je bil zaspan... se je drl, čist obupani, mami, joka še... NO, mislim, da sta takrat dojeli, zakaj sem sitna, če ga zbudita - da je res potem garanje tistega sitnega zmatranega dojenčka prenašatuser posted image .

Se pa strinjam glede postavljanja mej - dolgo sem se spraševala, zakaj jih mali bolj nateguje kot sta jih punci. In ok, nekaj je karakter, nekaj je trenutni "življenjski slog", ampak je še nekaj zadaj. Puncama sva postavljala meje midva. Njemu jih vsi - ampak malidve mu jih malo višje kot midva - si lahko dovoli malo večuser posted image . Enostavno se jima kdaj ne da poslušat njegovega cviljenja - mami, pa naj ma, saj mi je vseeno, če mi je vzel igračo... Saj je luškano, saj sta srčkani... samo tamali pa to izkorišča. Gre na boljše, samo sem morala postat prav pozorna na to!

Morda pa sin ni želel, da bi ga imeli enako radi, ampak da bi ga opazili. In da bi on bil edinstven, ne en od dveh enakih.

Po moje to vsak otrok rabi. Hočejo bit drugačni, različni. Vsak hoče, da najdeš na njem nekaj edinstvenega. Ti imaš pa najbolj... ti si pa najbolj... saj je vsak kaj najbolj;). On je tvoj najljubši sinček in vedno bo:).

Petea, podpis, mali hoče pozornost. Ja, pridnost je nedefiniran pojem, ni kot inteligenca:). Zame sta punci pridni: ker težita, kadar vesta, da lahko, ampak sta super, kadar vesta, da gre zares. Nikoli ne težita, če je nekaj z bratcem ali sestrico narobe, recimo. Mali je še premali, da bi lahko kaj bil, ker še ne more sam zavestno ves čas odločat, kako bo reagiral. Je včasih priden, včaish pa ubibože:D. Pomaga, če ima navsezgodaj pol ure sam z mami. To bi meli vsi, še oči:D.

Moji vzgojni prijemi niso idealni, naredil sem marsikatero napako, samo bolje naredit kako napako, kot iz bojazni sploh ne ukrepat in ob nesprejemljivem obnašanju gledat stran in upat, da bo minilo, ker zagotovo samo od sebe ne bo.

Podpis.

Izabelina, pri nas dopuščam jezno, tudi bolj glasno izražanje jeze (če ravno nekdo ne spi ali je bolan), vendar ne vpitje brez konca in kraja -lahok se pa zadereta, če ju tamali pocuka, recimo. Smeta povedat, kaj je narobe, lahko se zjokata. Kadar se cmerita in ju nič ne razumem, jima iskreno povem, da bi jima rada pomagala, vendar res ne vem, v čem je problem, da naj se umirita in mi bolj jasno povesta. Se potrudita in dejansko deluje. Ne dovolim pretepanja in ne maram uničevanja predmetov, če zaloputnejo vrata nisem srečna, ni pa to isto oz. tako hudo, kot če recimo trešči na tla igračo (to se sicer ne dogaja, vsaj zadnje čase se ne spomnim, ampak za primer). Ampak tudi midva kdaj kaj treščiva v jezi na tla:D. Pač potem sama pobereva in sestaviva in poveva, da to ni bilo prav in da so nama popustili živci. Lahko se ohladi na samem in se tam tudi dere ali cepeta (vendar tega nobena ne dela, ker nima pointa, če ni nas zraven, da gledamo:D). Lahko grejo metat povštre (neškodljivo in tako zabavno, da jim je hecno in niso več jezni tako da dejansko ob jezi tega ne delajo).

Če vidim, da je tak dan, da se v zraku nabira agresija in sem z njimi in imamo čas, naredimo testo za pico in ga prebutamo:D. Gremo ven in se zdirkamo. Če je grozno vreme, gremo skakat ristanc v stanovanju. itd.. Samo to so vse preventive. Sicer pa če ratujejo tečni, naredim hitro nekaj za jest - pali 100%.

Če se vrže po tleh, predvsem ne sme to tebe vržt. Če vidi, da tebe to ne gane ne vem, kako (čeprav boš znotraj mogoče norela, reagiraj kar se da mirno), potem tudi ne bo tako zabavno, da bi to spet počela.

se mi pa vseeno zdi bolje, da pošljem v pm sodelavca, če me raskuri, kot pa doma moža ali otroka, ki nista nič kriva...

Pooooodpis!!! Sama sem si kot zelo mala punčka prisegla, da ne bom nikoli tega delala, da bi tulila doma, ker me je nekdo tretji razkuril, ampak bo kar tisti dobil direkt dozo. iN tega se res trudim držat (obljuba malim punčkam pač ni kar tako;). Ker vem, da je to boljše. Se razjezim na voznika, ki me skoraj sname, se razjezim na tiste, ki delajo kaj zelo narobe (po mojem mnenju) in se oglasim tam, takrat. POtem sem pa mirna in zadovoljna s tamalimi, to se mi zdi boljše:). KOmot se v nulo skregam po tel. s posrednico, ker dela bedarije, pa grem potem s tamalimi vsa zadovoljna na plažo. Če je ne bi najurila, bi me pa dalje žrlo in bi malim težila. In iz izkušenj vem, da ni fajn met take mame. Zato mene moji otroci vidijo lepše kot pa ostali ljudje - mi je ljubše tako:).

Pri otroku pa je bilo tako....sem se naučila pri trmarjenju razpoznati, kdaj trmari iz nemoči (se jezi) in kdaj zaradi izsiljevanja.....recimo metanje po tleh v trgovini, ker ne dobi željene igrače že ni izraz nemoči.......izpad jeze triletnega otroka, ki ne uspe priti do igrače, ker se je ta zagozdila nekje v škatli, pa je izraz nemoči...

Se strinjam, ni prav težko razpoznat tega:). In kadar je izraz nemoči, se tako in tako stopijo v naročju, ko jih stisneš. Včasih ne prvo sekundo, ampak vseeno čutiš, da si želijo da jih stiskaš.

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

(odgovor članu tehnofil)
Neposredna povezava do sporočila: 87
   RE: kako prekiniti nasilno vedenje
27.11.2013 16:12:55   
liliana
IZVIRNO SPOROČILO: josephine27

Jaz mislim, da se ta avtoriteta kar malo preveč povdarja. Meni se zdi vsaj toliko pomemben "zdrav" vzor, ki ga otrokom dajemo. Otroci se več ali manj učijo s posnemanjem tega, kar vidijo v okolici.


Samo samo z "zdravim" vzorom ne moremo vzgajati....je malo avtoritete včasih tudi potrebne.....pa čeprav samo zato, da potegneš otroka nazaj, da ti ne zbezlja na cesto......user posted image

Poudarjali pa smo nekateri mogoče avtoriteto, ker je pri avtorice teme ni......je pa verjetno več vzora, ogromno komunikacije, samo avtoriteta manjka......

Verjetno je pa za zdravo vzgojo potrebna tako avtoriteta kot vzor in tudi ustrezna komunikacija.....

(odgovor članu josephine27)
Neposredna povezava do sporočila: 88
   RE: kako prekiniti nasilno vedenje
27.11.2013 18:56:21   
josephine27
Samo samo z "zdravim" vzorom ne moremo vzgajati....je malo avtoritete včasih tudi potrebne.....pa čeprav samo zato, da potegneš otroka nazaj, da ti ne zbezlja na cesto......user posted image


Se strinjam v takih primerih ko je ogroženo življenje res ne gre drugače. Bolj sem imela v mislih to konkretno težvo ki jo je dala avtorica teme. Tudi nektaeri odrasli imajo težave z izražanjem čustev, eni zelo hitro vzrorijo, eni sploh ne kažejo čustev ampak jih potlačijo... kar spet za otroka ni dober zgled. Poleg tega sem bila pred leti na enem predavanju o čustvih in vzgoji in je bilo omenjeno, da se velikorat takšno vednje otroka pojavi prav v družinah, kjer se straši ne razumejo najbolje ( oz. imajo neke konflikte) ampak tega odkrito ne kažejo ampak tlačijo in je postane potem otrok en tak izpušni ventil. Sicer vem, da je vzrokov lahko miljon samo včasih je treba gledati širše, družino kot celoto in ne samo otroka.


_____________________________



(odgovor članu liliana)
Neposredna povezava do sporočila: 89
   [Brisano sporočilo]
27.11.2013 18:58:27   
Brisani uporabnik
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

(odgovor članu liliana)
  Neposredna povezava do sporočila: 90
   RE: kako prekiniti nasilno vedenje
28.11.2013 13:36:00   
tehnofil
Verjetno vse mame pridejo na to razpotje, vsaj na začetku, ko se morajo odločiti da ali pustijo otroku da dela kar hoče ali pa da ga "prisilijo" v neko normalno obnašanje.

Naš je npr. bila star 3 leta. Ko je bil z mano ni bilo nobenega problema. Ko pa je bil z mamico pri zdravniku se je obašal razposajeno - skakal, tekal, si dovolil kaj, kar si doma ne in žena se je vprašal, kaj naj zdaj. Če ga ne bom "prijela v roke", kaj bo šele ko bo star 10 let, če je že zdaj tak. In se je sistematično posvetila svojemu odnosu do njega. Začela je od njega zahtevati poslušnost, na začetku pa sta imela kar nekaj "vojne" predno je dojel da mamica misli resno. Pa je on vedno priden otrok. Na začetku je celo nekajkrat bil "stol" na tapeti. Ker je začela takoj ko je opazila, da obstoječ način ne pelje v kaj dobrega, ukrepati je bilo potrebno malo. Kaj šele se zgodi, če se pusti otroka da razposajenost preraste v obnašanje, ki postane mučno za vse v družini. Sigurno so potrebni na začetku trši prijemi in traja malo dalj časa in je potrebno še več odločnosti.

Kakorkoli že, predvsem se nagibam k mišljenju,
IZVIRNO SPOROČILO: biga
ima izpade trme že vseskozi, a ko je bil manjši, me to ni tako skrbelo, ker sva ga z možem bodisi ignorirala bodisi preusmerila pozornost...

da je pri vajini vzgoji predvsem odpovedal oče. Če je na začetku mama tista pri kateri otrok doživlja in dela vse "kar je fajn" je oče tisti lik, ki od otroka zahteva, da dela "kar je prav". Med "fajn" in "prav" je ogromna razlika. Otrok na začetku ob mami dobi vtis, da je vse kar je prijetno tudi dobro. Vse kar je "fajn" je "prav".

Zato potem otrok ne more postati "normalen", ker če je dobro vse ob čemer se on počuti dobro in slabo vse ob katerem se on počuti slabo potem nikoli ne bo zmožen narediti nekaj kar je prav pa ni nujno prijetno (naprimer hoditi v službo, je bolj fajn biti doma na kavču). In tako dobiš odraslo osebo, ki si ustvari družino v kateri pa zmore biti samo toliko časa dokler je fajn. Ali pa službo, ali pa .... karkoli.

Ta vzorec popravi oče in ga nauči da vse "kar je fajn" ni tudi "prav". In da je potrebno delati ne "kar je fajn" ampak "kar je prav".

Otroci pri katerih mora mati, ki predstvalja "fajn" učiti otroka tudi "kar je prav" ne morejo v popolnosti sprejeti te razlike med "fajn" in "prav". Sicer pridobi razumevanje da je "prav" pred "fajn", ampak bo celo življenje za odločitev "za prav" to potreboval zunanjo potrditev - bo okrog spraševal (sicer najbližje) ali se strinjajo s tem kaj bi moral narediti, da bi bilo prav. Za razliko od osebe kateri je "prav" predstavil oče, ki bo to ne samo vedela ampak se za to bila tudi sposobna sama odločiti.

(odgovor članu Brisani uporabnik)
Neposredna povezava do sporočila: 91
   RE: kako prekiniti nasilno vedenje
28.11.2013 14:14:05   
ronja
Otroci pri katerih mora mati, ki predstvalja "fajn" učiti otroka tudi "kar je prav" ne morejo v popolnosti sprejeti te razlike med "fajn" in "prav".

kakor bi mi bilo sicer všeč, če bi moralo bit tako, da naj oče zahteva, jaz pa lahko razvajam, se mi to vseeno zdi malo preveč rigidna delitev - saj si sam videl, da je bil tvoj mali pri tebi ok, pri mamici pa je težil, ker si je to lahko dovolil - in je tudi ona morala zahtevat "kar je prav", ne pa kar je fajn... Mislim, da morata to kar oba, noben ne sme vsega pustit. Se pa strinjam, da je v naravi tako, da smo mame malo bolj nežne, očetje pa malo bolj zahtevni do mladičev in je čisto ok tako. Ni pa nič narobe, tudi če vlogi starša zamenjata - poznam veliko primerov, tudi tu gor veliko mam pravi, da morajo one bolj brzdat otroke, ker bi jim očetje vse dovolili. En pač mora, če ne, je kaos. Najboljše pa je, če oba, vsak malo;). Ne vem, če je to, da otrok zna razločevati med prav in fajn, vezano na spol starša, ki mu to predstavi - v tem primeru se ne bi bil noben otrok samohranilke sposoben odločat in bi vsi potrebovali zunanjo potrditev... Pa sem prepričana, da ni tako ekstremno. Gotovo imajo več problemov, vsaj statistično gledano, sploh ker prinese to še druge probleme za sabo v veliki večini... ampak dvomim, da je pa to tako enostavno.

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

(odgovor članu tehnofil)
Neposredna povezava do sporočila: 92
   RE: kako prekiniti nasilno vedenje
28.11.2013 14:21:12   
nyna84
IZVIRNO SPOROČILO: tehnofil

da je pri vajini vzgoji predvsem odpovedal oče. Če je na začetku mama tista pri kateri otrok doživlja in dela vse "kar je fajn" je oče tisti lik, ki od otroka zahteva, da dela "kar je prav". Med "fajn" in "prav" je ogromna razlika. Otrok na začetku ob mami dobi vtis, da je vse kar je prijetno tudi dobro. Vse kar je "fajn" je "prav".

Zato potem otrok ne more postati "normalen", ker če je dobro vse ob čemer se on počuti dobro in slabo vse ob katerem se on počuti slabo potem nikoli ne bo zmožen narediti nekaj kar je prav pa ni nujno prijetno (naprimer hoditi v službo, je bolj fajn biti doma na kavču). In tako dobiš odraslo osebo, ki si ustvari družino v kateri pa zmore biti samo toliko časa dokler je fajn. Ali pa službo, ali pa .... karkoli.

Ta vzorec popravi oče in ga nauči da vse "kar je fajn" ni tudi "prav". In da je potrebno delati ne "kar je fajn" ampak "kar je prav".

Otroci pri katerih mora mati, ki predstvalja "fajn" učiti otroka tudi "kar je prav" ne morejo v popolnosti sprejeti te razlike med "fajn" in "prav". Sicer pridobi razumevanje da je "prav" pred "fajn", ampak bo celo življenje za odločitev "za prav" to potreboval zunanjo potrditev - bo okrog spraševal (sicer najbližje) ali se strinjajo s tem kaj bi moral narediti, da bi bilo prav. Za razliko od osebe kateri je "prav" predstavil oče, ki bo to ne samo vedela ampak se za to bila tudi sposobna sama odločiti.

Ni mi čisto jasno, kako si to mislil. user posted image Pri nas sem jaz tista, ki zahteva, kar je prav, oče pa tisti, ki pusti tudi kar je fajn (dokler ne gre čez mejo, seveda).
A to pomeni, da sva midva samo naloge/vloge zamenjala (po katerih kriterijih? user posted image ) ali bodo imeli otroci posledice, ker ni bil oče tisti, ki bi naučil, kar je prav?

Po tej tvoji kategorizaciji (v zadnjem odstavku) imajo vsi otroci samohranilk manjko v vzgoji zaradi odsotnosti lika, ki naj bi predstavlal "kar je prav". In bodo zato vedno iskali zunanjo potrditev?

(odgovor članu tehnofil)
Neposredna povezava do sporočila: 93
   RE: kako prekiniti nasilno vedenje
28.11.2013 14:22:30   
nyna84
Ronja, sem šele sedaj prebrala tvoj post, piševa o istih stvareh user posted image

(odgovor članu nyna84)
Neposredna povezava do sporočila: 94
   RE: kako prekiniti nasilno vedenje
28.11.2013 14:49:51   
3jeMi
živimo v dobi, ko imam pač različne družine, mama in oče, samo mama, samo oče, stari starši, mama in mama, oče in oče...

sama bom ostala pri osnovi, torej mama in oče, kjer je za moje pojme pomembno, da imata pri otroku avtoriteto oba, pri tem pa je en drugemu pred otrokom ne spodkopavata, četudi se en od staršev s trenutnim prijemom (razen, če gre že za nasilno dejanje) drugega starša ne strinja (recimo, oče krega otroka za neko stvar, za katero se mami zdi, da je brezpredmetna in pač fotr samo brezveze paniko zganja... tukaj se mama ugrizne v jezik... če jo kaj moti, to očetu pove v odsotnosti otroka in se o tem pomenit... enako je obratno)... sama osebno sem tudi mislila, da se bomo na lep način pogovarjali, pa mi je otrok v enem tednu tako prerasel čez glavo, da sem se odločila, da mu bom dala vedeti, da sem neprestano eno stopničko nad njim... tako je naredil tudi moj mož... pa naju otrok zaradi tega nima čisto nič manj rad...


(odgovor članu nyna84)
Neposredna povezava do sporočila: 95
   RE: kako prekiniti nasilno vedenje
28.11.2013 16:25:24   
3jeMi
aja, pa še to, da so se začele vloge zamenjavati, pa s(m)o ženske krive same...
se pardoniram vnaprej vsem tukaj aktivno in tudi pasivno prisotnim moškim, ampak splošno znano je, da imajo moški že v štartu vgrajen program: Zakaj bi, če ni treba. Ta program je seveda najbolj izkoriščen program pri njih. In tako je tudi v družini. Torej mišljenje moškega: No super, ženkica popedena vse, meni ni treba. In ženska seveda srečna, ker ima vse nitke v rokah, fura vse skupaj, ko ji pa to vse skupaj preploza je pa ogenj v strehi in dec je tak, pa tak, pa nč ne naredi, pa jade jade jade. Z otroki morem jaz okol laufat, se z njimi učit, jim dopovedovat, blabla bla bla... ja, drage moje, to smo same svojemu moškemu privzgojile... zato tudi obrnjena vloga pri kdo vzgaja prav kdo pa fajn... ledjis, moške je treba spustiti zraven, ker pa sami ne bodo prišli (zakaj bi, če ni treba), jih je treba zraven pririnit... in kdo jih bo?... ženska...
sama pravim, da nimam enega otroka, imam dva in enje malo pišče, en je pa str bk... pa ga rinem, do klele sem jaz, zdaj boš ti, fotr si, sine je sine, dete rabi moško roko, mamina je ta glavno opravila, lahko mulca poženščim, samo to ni moj namen... pa sva se z možem zmenila, mami bo mami, oči bo oči, stojiva pa skupaj...

< Sporočilo je popravil 3jeMi -- 28.11.2013 16:33:46 >

(odgovor članu 3jeMi)
Neposredna povezava do sporočila: 96
   RE: kako prekiniti nasilno vedenje
28.11.2013 19:27:21   
liliana

IZVIRNO SPOROČILO: nyna84

IZVIRNO SPOROČILO: tehnofil

da je pri vajini vzgoji predvsem odpovedal oče. Če je na začetku mama tista pri kateri otrok doživlja in dela vse "kar je fajn" je oče tisti lik, ki od otroka zahteva, da dela "kar je prav". Med "fajn" in "prav" je ogromna razlika. Otrok na začetku ob mami dobi vtis, da je vse kar je prijetno tudi dobro. Vse kar je "fajn" je "prav".

Zato potem otrok ne more postati "normalen", ker če je dobro vse ob čemer se on počuti dobro in slabo vse ob katerem se on počuti slabo potem nikoli ne bo zmožen narediti nekaj kar je prav pa ni nujno prijetno (naprimer hoditi v službo, je bolj fajn biti doma na kavču). In tako dobiš odraslo osebo, ki si ustvari družino v kateri pa zmore biti samo toliko časa dokler je fajn. Ali pa službo, ali pa .... karkoli.

Ta vzorec popravi oče in ga nauči da vse "kar je fajn" ni tudi "prav". In da je potrebno delati ne "kar je fajn" ampak "kar je prav".

Otroci pri katerih mora mati, ki predstvalja "fajn" učiti otroka tudi "kar je prav" ne morejo v popolnosti sprejeti te razlike med "fajn" in "prav". Sicer pridobi razumevanje da je "prav" pred "fajn", ampak bo celo življenje za odločitev "za prav" to potreboval zunanjo potrditev - bo okrog spraševal (sicer najbližje) ali se strinjajo s tem kaj bi moral narediti, da bi bilo prav. Za razliko od osebe kateri je "prav" predstavil oče, ki bo to ne samo vedela ampak se za to bila tudi sposobna sama odločiti.

Ni mi čisto jasno, kako si to mislil. user posted image Pri nas sem jaz tista, ki zahteva, kar je prav, oče pa tisti, ki pusti tudi kar je fajn (dokler ne gre čez mejo, seveda).
A to pomeni, da sva midva samo naloge/vloge zamenjala (po katerih kriterijih? user posted image ) ali bodo imeli otroci posledice, ker ni bil oče tisti, ki bi naučil, kar je prav?

Po tej tvoji kategorizaciji (v zadnjem odstavku) imajo vsi otroci samohranilk manjko v vzgoji zaradi odsotnosti lika, ki naj bi predstavlal "kar je prav". In bodo zato vedno iskali zunanjo potrditev?


Jaz se pa tu čisto strinjam s tehnofilom......manjka očetovska avtoriteta, pravi očetovski lik....pa ne samo pri avtorici temeuser posted image ......čeprav so nas polna usta aktivne vloge očetov pri vzgoji otroka, se običajno ta aktivna vloga pojmuje zgolj kot pomoč materi (opravljanje gospodinjskih opravil, vožnja otroka k frizerju, na tečaj.....vse drugo opravi običajno mati.....mati pripravlja otroka na življenje, oče je le privesek matere, njen servis.....in pri deklicah verjetno to ni tak problem, pri dečkih pa že zna biti problem, ko dečki nimajo nad sabo nobene druge avtorite razen materine)......

Tu je en fajn članek na to temo.......kaj to pomeni za družbo, če manjka očetovska avtoriteta......

Očetovska figura vpelje moralni kod

V evropskih socializacijskih tradicijah je funkcijo vpeljave Zakona praviloma opravil oče, lahko pa tudi starejši brat, dedek ali kak drug starejši moški. To je jedro očetovskega socializacijskega posega, jedro tistega, čemur pravimo "očetovska funkcija". Natanko zaradi tega otrok potrebuje očeta ali kako drugo (najbolje moško) osebo, ki opravi to funkcijo. Seveda potrebuje očeta, ki opravi to funkcijo. Ne pa še enega negovalca. Ali še ene mame. Do zapleta pride, če te figure ni, če iz kakršnega koli razloga umanjka. Posledično to za otroka pomeni, da ne more izstopiti iz podrejenosti konkretni osebi v podrejenost besedi, pravilom. Za vedno bo ostal iskalec Velikega drugega, ki se mu bo lahko podredil. To so Slovenci. To je velika večina Slovencev skozi vso znano zgodovino – in sicer zato, ker je pri velikem delu v socializaciji umanjkal zgoraj opisani poseg očeta. Ne zgolj oče. Brez očeta bi v resnici še šlo.



http://www.viva.si/Mnenja/9772/?index=2

(odgovor članu nyna84)
Neposredna povezava do sporočila: 97
   RE: kako prekiniti nasilno vedenje
28.11.2013 20:09:18   
kalbo
IZVIRNO SPOROČILO: 3jeMi

aja, pa še to, da so se začele vloge zamenjavati, pa s(m)o ženske krive same...
se pardoniram vnaprej vsem tukaj aktivno in tudi pasivno prisotnim moškim, ampak splošno znano je, da imajo moški že v štartu vgrajen program: Zakaj bi, če ni treba. Ta program je seveda najbolj izkoriščen program pri njih. In tako je tudi v družini. Torej mišljenje moškega: No super, ženkica popedena vse, meni ni treba. In ženska seveda srečna, ker ima vse nitke v rokah, fura vse skupaj, ko ji pa to vse skupaj preploza je pa ogenj v strehi in dec je tak, pa tak, pa nč ne naredi, pa jade jade jade. Z otroki morem jaz okol laufat, se z njimi učit, jim dopovedovat, blabla bla bla... ja, drage moje, to smo same svojemu moškemu privzgojile... zato tudi obrnjena vloga pri kdo vzgaja prav kdo pa fajn... ledjis, moške je treba spustiti zraven, ker pa sami ne bodo prišli (zakaj bi, če ni treba), jih je treba zraven pririnit... in kdo jih bo?... ženska...
sama pravim, da nimam enega otroka, imam dva in enje malo pišče, en je pa str bk... pa ga rinem, do klele sem jaz, zdaj boš ti, fotr si, sine je sine, dete rabi moško roko, mamina je ta glavno opravila, lahko mulca poženščim, samo to ni moj namen... pa sva se z možem zmenila, mami bo mami, oči bo oči, stojiva pa skupaj...


Če tvoj dec nima pet pik in je star bik, ki se brez tvoje komande še usrat ne more, še ne pomen da smo vsi moški takšni. Pa se ti tud jest pardoiniram, sam takšnele posplošene traparije mi gredo na jetra.

< Sporočilo je popravil kalbo -- 28.11.2013 20:11:33 >

(odgovor članu 3jeMi)
Neposredna povezava do sporočila: 98
   RE: kako prekiniti nasilno vedenje
28.11.2013 20:42:57   
LuLu
kaj pa imate o samohranilcih za napisati? En lik manjka v družini... a so otroci tako usojeni na napačno vzgojo?

(odgovor članu kalbo)
Neposredna povezava do sporočila: 99
   RE: kako prekiniti nasilno vedenje
29.11.2013 5:53:50   
liliana
Ne vem zakaj se takoj nekateri počutite ogrožene....

Drugače pa redke so tiste družine, kjer sta oče ali mati mrtva....običajno imajo otroci samohranilk in samohranilcev oba starša......kjer naj bi bila tudi oba vključena v vzgojo......

(odgovor članu LuLu)
Neposredna povezava do sporočila: 100
Stran:   <<   < Prejšnja stran  2 3 [4] 5 6   Naslednja stran >   >>
Stran: <<   < Prejšnja stran  2 3 [4] 5 6   Naslednja stran >   >>
Pojdi na:





Kdaj je čas za kahlico?
Tako kot na skoraj vseh področjih otrokove vzgoje se tudi pri navajanju na kahlico teorija in praksa skozi čas spreminja...
Najlepša praznična hiša, ki osvetljuje spo...
Hiša Weingartnerjevih v Zagorcih je letos znova zasijala v več kot 100.000 lučkah. Družina je obudila tradicijo dedka Fr...




Jaslice ali varuška
пеперутка16

Bi otroka raje vpisali v vrtec ali najeli varuško?