 |
RE: za tiste, ki imate otroke doma
6.12.2012 14:17:40
|
|
|
|
ronja
|
Čaki, pa saj a ni maitai oboje - oz. vse troje:D?
Sicer pa: včeraj je bil še en "samski" (beri: naporen ko svinja) dan... Najprej sem tamalidve peljala zjutraj v vrtec, da sva šla s S. plavat, tam je bil zaspan, ker je celo noč žural (to mu je zadnje čase omiljeno opravilo:D), ampak sem ga uspela shecat, da je na koncu vseeno užival v vodi, potem domov, nobenega parkplaca v bližini, sem ga nosila, totalno zadekanega v unih bundah... spečega kar daleč, pa potem gor v3. štuk, sem mislila, da mi bojo roke odpadle (mali ni več lahek...) Potem ga prinesem gor, probam slečt, ne da bi se zbudil (sicer bi se glih skuhal)...you don't want to know... ok, končno mi rata nekaj pojest (bingo), šibava v vrtec po tamalidve, ker sem obljubila, da pridem po kosilu.
Gremo domov, mali ves siten, ker ni še nič spal, ga žnjkrat uspavam, potem je celo eno kitico (beri: pol ure) odspal in ko se je zbdil smo že morali šibat na Miklavžev sprevod. Mala že lačna, mali sovraži voziček,... jupijaja... Ok, pridemo tja - GUŽVA! za znoret!
Jaz celo pot na trnih, da ne bom kje kakega zgubla (si lahko predstavljate ), ker je bila že po poti gužva..., pa sploh po tem, ko je L. lubiju v torek v trgovini odlutala (so meli Miklavža neko predstavo pred štacuno, pa sva rekla ok, greva midva z malim nakupit, oni pa gledajo predstavo... ja, valjda, takoj je nekam odlutala - tako da sem jo lakho takoj prišla iskat, ker še nisem uspela it niti par metrov od vhoda, ko so že poklicali, da čaka mamico na informacijah  ). Lubiju je valjda srce padlo v hlače, ker on pa ni slišal tega, da so klicali in mu je sam zginla, jaz mobija nisem slišala, ker sem tam njo tolažla, pa mali je zraven popeval, pa tudi tista predstava ni bila glih tiha, pa unim na info sem se še morala zahvalit, tak da nisem slišala mobija (ki je zadnje čase ful tih - odkar ga je mali vrgel v vodo)... Ok, konec dober, vse dobro.)
Pridemo do Miklavža, videlo se ni glih čist nič, probavam prit bližej z vozičkom (misija nemogoče), probavam dvignit tamalidve (misija zelo težko ),... pa ko sem dvignila L., je vidla parklje in se totalno prestrašila! Jo potolažim, pa mimo pridejo ... Vmes srečamo še R. prijateljico, probavam, da bi vse videla:D hočemo it, pa bi R. rada videla Miklavža... Smo se malo umaknili in na koncu je celo ratalo, da sem jo dvignila v pravem momentu pod pravim kotom, da ga je baje uspela videt. Potem seveda še tamala
No, potem je bilo ok - sem ju nafutrala (sem mela s sabo hiper štručke - ja, kill me, grozna mama ), pa topel čaj in smo šle počasi nazaj. Nazajgrede smo se ustavili še pri eni prijazni punci, ki nam je prinesla darilo od ene prijazne rrjevke:), vmes je mel mali vsega poln kufer (kot rečeno - ni fen vozička;)... Pridemo domov - tega dela ne bom opisovala, ker vsaka mama ve, kako veselo je prit pozimi domov, ko so vsi v nekih kombinezonih, premraženi, laćni, vsaj en ma mokre čevlje in dete se obvezno dere, ko ga slačiš;)... Na srečo sem mela za kosilo že pripravljeno in sem samo v peč porinila:) No, ko je bilo pečeno, se je pa še lubi vrnil - ma nos, haha.
Danes smo meli mihata klavža, popoldne prideta babi in deda, vmes sem dobila še stiroporkote od skuštrane (hvalaaaaaaaaaaaaaaaa!!!!!!!!!!) - ti, pa kolko toga ima??? Madona, je ogromna vreča! To ma, da je dost!
Nauk zgodbe: moram nujno zamenjat mobi . Sliši se nič, smse pošilja 100 let...
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
|
|
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Pa ni tako hudo. Je še kar nekaj trenutkov, ko si vesel, da jih imaš, no. Ko se vsi trije drenjajo v atijevem naročju in poslušajo pravljice, ki jim jih bere. Pa ko rečeš, da previdno, ker so na parkirišču avtomobili in se sami od sebe primejo za roke, da starejša tako popazita na mlajšo, pa ko vsi spijo
