 |
RE: za tiste, ki imate otroke doma
7.12.2012 14:33:42
|
|
|
|
ronja
|
Haha, res je - od daleč zgleda ful bolj komično . No, evo, naš dan:
najprej zjutraj se mi ni dalo prvi trenutek skočit iz postelje in se je S. pokakal v plenico (jo ma zdaj ponoči gor, ker je mraz, pa ga nočem slačit). Sem se čisto odvadila pucat pokakane riti... - nisem navajena odkar je mela R. pol leta... torej pred 5imi leti... Pa tudi on ni navajen in sva mela eno kr hudo rokoborbo, da sem ga spucala (mali ves užaljen, itak, tudi on ni navajen ).
Ok, potem ga zrihtam, gremo zajtrk: je bil še ponarejeni tiramisu od včeraj v hladilniku, mi je zapasal in naštimam lepo kos za vsako od nas (za vse, ki se zgražate, kak ej to zajtrk za otroke - onidve sta že prej jedli tortiljo in sadje, jesta takoj ko vstaneta, to že prej naštimam). S. je pojedel malo skute od tam, ampak to ne bi bilo dovolj, zato sem mu dala še parklja, ki ga je nadrobil po celi kuhinji - spucat vse, predno malidve raznosita. Ok, to je vse še normalno:), ampak ni še konec zajtrka;).
Seveda od tega nobena ne bi bila sita, zato sem potem naštimala še mleko in parklje. L. je seveda nesla mleko po klopci in polila CELO KUHINJO! Res vse - mizo, klopco, pručke, tla, kar češ! štekam da se polije, če se trudiš, pa se zgodi, ampak to se VSAK DAN kregamo, da se ne hodi po klopci s polno šalco! Ker ves čas vse posvinjata na ta način! VSAK DAN! Pucam tisto, se kregam najo, ona se dela blesavo, pa me da na ignore (itak pop*, tega res ne maram ) - medtem moram dat S. spet na kahlo, iiz kuhne se sliši žvenket - R. je padla šalca in se razbila. Ok, se zgodi, to štekam (se ni zafrkavala, jo je hotla dat v pomivalni stroj, to je lepo, zato je nisem nič kregala). Ampak spucat je bilo seveda treba in to dobro, da ne dobi tamali kake črepinje v roko ker se plazi... Dam malega medtem v posteljico, da ne bo ušel k meni, da lahko to spucam (vrata malidve skoz odpirata, ni tako varno). Valjda mali v luft, kako si drznem ga dat iz rok, pa še it drugam! Se je drl (to ful težko prenašam) ko jesihar, ampak nisem mela kaj, ker črepinj na tleh ipak ne morem pustit, mi bo kdo gor stopil...
Potem se ni več pustil odložit celo dopoldne, dokler ni šel spat. Vmes sta malidve ves čas nekaj težili, non stop sta se nekaj ravsali (kar jima sicer ni v navadi), L. se je za vsako figo zjokala... Ko končno uspem ob vsem tem uspavat malega, si R. zaželi, da naredimo kompas iz zabojčka od škratkov, L. pa bi se stiskala in da berem knjigice. Nekak spogajamo, da najprej knjigica in cortanje, potem pa kompas. Ok, potem medtem, ko delamo kompas (takoj, ko ni več mela ona zadev v rokah, se mala spomni, da je lačna in kdaj gremo jest - sem ji povedala, da jo čaka na mizi, ampak ona ne bo šla, dokler ne greva midve )... Ok, gremo jest, potem prinese R. knjigico s plastelinom, da bi ona delala s plastelinom. Ok, dam plastelin, pa stiskalnico - pa je cela zaštofana... Ok, tisto spucat. potem ugotovita, da je ta plastelin smotan, ker je masten, pa trd za stiskalnico, da bi domačega... Ok, gremo delat domač plastelin (to je še kar šlo, če odšteješ pričkanje za plac na stolu) - potem seveda kake vse barve bi onidve meli...
No, potem se seveda S. zbudi - jaz pa čist roke od testa... Ok, nekak ga prepričam, da bom takoj, pošljem tamalo k njemu tačas, potem spet cortanje, kahla itd... Hočem naredit za jest, vzamem dol knjigo in pri tem prevrnem lončene posodice, da se vse razbije Še 3. pucam kuhno v nulo... Ugotovim, da mi z deročim dojenčkom v rokah, ne bo uspelo skuhat Pepelkine juhe (dobro, da je nisem napovedala), hočem vzet S. hrano iz zmrzovalnika in vidim pomfri, ki smo ga zadnjič kupili in sem si neskončno hvaležna za to đank varianto . pojemo pomfri in so vsi zadovoljni - razen tamalega, ki še ni čisto sit in se zato zdaj zraven baše z banano:)
Medtem se seveda onidve spomnita, da ne bi zdaj s plastelinom delali, da bi z bleščicami... Ok, R. je zdaj srečna z bleščicami, L. je ok, ker je sita (ta otrok je res nemogoč, če je lačen - je čist moja, ampak to lastnost ma pa čist po očiju! )...
Cel dan sem se trudila nekaj pojest, pa so me res čist vsakič zmotili! Ma, te prav tek mine! Potem sem pa lačna... zdaj se še jaz bašem zraven z banano in se mi ful fajn zdi, da sem jo uspela pojest skoraj brez premora .
Skratka: Rezultat današnjega dne: razbita 1 šalca, 1 glinena posodica in 2 podstavka, 1 pokakan dojenček, 4x pucanje kuhinje (ne maram 4x na dan pucat cele kuhinje!), lačna mama in tečni otroci, čeprav bkst-sj (bolj ko se trudiš, slabš je)...
Ok, zdaj ma pa s. dost banane in moram it...
< Sporočilo je popravil ronja -- 7.12.2012 14:42:42 >
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
|
|
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. Beremo pa v glavnem to, kar jaz zberem, ker une kartonke so za manjše otroke, ampak onidve vedno na slikce padata
. Vzami si take nizke cilje, boš potem povečevala, okidoki? Pa za dokler ne zalaufa, si naštimaj prej kosila za tamalo - ali imaš kaj v zmrzovalniku ali pa skuhajta zvečer, tako da maš potem takoj za na mizo postavit, ker ko so lačni so tečni!
včasih mu to rata celo med dnevnim počitkom- spi in amen. 
sej ji rečemo da tak big deal spet ni in da se da vse zamenjat in preoblečt, pa govori kako se bo zbudila in šla ponoč na wc, samo (sej je mela en obdobje ko je hodila s tako muko ponoč na wc, da sem morala pomagat, ker je kar padala in se zaletavala po poti in na wc-ju, samo potem je pa spet zaspanost zmagala in se ne zbuja več).. pa je že 5 let stara..
