komarka
|
Hoj, punce. A vas tud skos sprašujejo kdaj bo? Včeraj sem prebrala dobro anekdoto, je ena mamica, ki ji je presedalo da jo skos sprašujejo, (rok je imela konec decembra) rekla da ga ima aprila in se je ful zabavala ko je folk bedasto pogledal... porod Js se največ s tem ukbarjam, čeprav je tretji...ker sta prvi dve izkušnji tako različni in bi rada da bi blo lepo. po prvem porodu sem veliko brala o naravnem porodu in se po eni strani jezila, da nisem že prej akj vedela, po drugi pa je bilo zelo osvobajajoče razumet različna čustva ki so me prevevala in da se tudi druge s tem sooačjo... Najbolj od vsega pa mi je žal, ker sme zaradi neprijetne izkušnje zgubila zaupanje v zdravstveno osebje... No, drugi porod je bil glede tega super, saj sem bila v tujini(Belgija) in je bilo res lepo doživet, da te sprejemajo kot porodnico, da jih zanimajo tvoji pogledi in želje in da se resničnos trudijo ti stat ob strani, tudi ginekologinja je bila veliko bolj odprta, prijazna kot moja tu... Mislim da se ženske (in konec koncev moški) še vedno premalo pogovarjamo o porodu, veliko več časa namenimo opremi in oblekcam... pa je vsaj prvo obdobje po porodu še zelo povezano s porodno izkušnjo, kako se mamica počuti, kako ej navezala stik z otročkom... Oblekice prestae v nekaj mesecih, porod pa ostane in ga ne pozabiš nikoli! Samo se mi zdi pa prui nas dokaj bedno da mso (kot ze vse stvari) tako razdeljeni in nasršeni eni proti drugim... res bi si želela da bi bile vse altrenative enako vrene in tudi enako dostopne, tako klasičen porodnišnični porod, epiduralna, za tiste ki si jo želijo kt tudi bolj spontan, narev porod... Če prideš v roke eni babici ki je proti naravnemu porodu si skoraj zločinec(ja vem rpetiravam, sam malo ap je res) če nočeš da te prerežejo itd itd... Da o tem da bi bil porod prijetna izkušnja, brez bolečin sploh ni mogoče govrit... Ja ene bolečine morajo bit in so intenzivne in porodijo otroka, ampak ne bolijo enako kot bolečine bolezni in te garantirano pozabiš in ostane samo prijetno..Najbolj pa boli strah. To je res noro kako lahko strah stopnjuje občutek bolečine do nevzdrženega, tako da se je vredno ukvarjat s strahom, pa tudi če ga je le kanček... in ga postopno zamenjat z zaupnajem- zaupanjem v svoje telo, da bo lahko porodilo otroka, zaupnaje, v partnerja da mi bo pri pordou pomagal, me spodbujal in dajal oporo, zaupanje v osebje/porodnišnico, da mi bodo stali ob strani in s ebomo lahko dogovorili za tak način ki bo obojim ustrezal... zaupanje, da je porod lahko nekaj lepega in da mi ni treba trpet in potrpet iins stisnit zob... Spet sem se razpisala... A je katera slišala za premiero filma (ki se bo odvijala hkrati na več koncih sveta): Freedom for birth ? Ena bo na Poljanah(center svetega jožefa) druga pa v Trzinu(hiša plesa in materinstva) - ta četrtek ob 18:30. Lep dan in se beremo!
|