ronja
|
Žalostna. Madona, a ne bo mogla met vsaj kak mesec mir z boleznimi in ostalim sranjem? Saj sva lihkar (prejšnji teden) prišla s Svitom iz eritemske (rezultatov še ni, zgleda pa baje ok), končno lahko grem spet ven, ne da bi skup padala, zdaj pa spet same slabe novice:
- v petek si je Lejla zlomila roko. Na igralih (vlakcu, ki ga obožuje), babi (moja mami) jo je pazila in seveda je ni ujela (bi morala bit sama zraven, vem...) saj je že kdaj padla, samo jo vedno ujamem al pa vsaj malo zadržim, da ni nikoli nič hudega... Sem jezna! Če jo spodbujaš, da ti pokaže, kaj zna, pol pazi! Ja, vem, se kao vsakemu zgodi. Ja, samo eni se iz tega kaj naučijo, moja mami pa vse takoj pozabi . Pa jaz sem vsak dan z njimi v parku, pa se mi ne... Vem, smo mladi, mamo boljše reflekse, bolj zraven stojimo, itd... ma, žalostna sem, res! Ampak res - do zdaj smo bili z otroki 3x na urgenci in od tega 3x zaradi dedkov in babic...
Rokica je ornk zlomljena, 4 tedne gipsa, tako da morje julija odpade, revca se še kopat ne bo smela! Zdaj gruntam, kako bi ji naredila tak nepremočljiv rokav, da bi lahko šla malo v bano, sicer bo znorela v tej vročini...
Na srečo je bilo ravno na meji in so probali naravnat na živo - bolelo jo je seveda ful, samo je mala res junačka in je res potrpežljivo vse prenašala, ni se niti drla niti nič, svaka čast! Če bi tole delali našim babicam, bi cela urgenca vedela! Se mi je ful smilila, ampak sem bila vseeno vesela, da ni bilo treba operacije in splošne narkoze, ker se je ful bojim pri teh malih...
Pa na kopališče ne moremo, niti na morje za dalj časa... Mah! Da ne govorim, kako bo luštno bo z vsemi tremi doma, v tej vročini, pa Svita po rokah nosit in Lejli skoz pomagat, ker valjda si zdaj ne more sama rok umit (vsaj ne gipsaste, pa tut uno sama bolj težko dobro umije), oblečt se ne more sama, luli si ne more sama obrisat, ne more sama normalno na wc... Ma, res mi je štalo naredila mami!
Ok, to še ni vse: danes sem imela jaz OGTT - in imela PREVEČ cukra! Ne sicer za totalni diabetes, ampak za uno mejno pa - torej za motnjo tolerance na glukozo oz. nekaj takega (mela sem 9,3 - normalno je do 7,8 - diabetes je pri 11). Res sem bila ful živčna, pa nič nisem spala zadnje čase (ampak to je itak normalno), ampak vseeno - nisem bila glih čist na meji, tak da očitno nekaj ne štima. Tako da bom spet naročena. Upam, da je vseeno še malo zmedeno vse od hormonov (navsezadnje še nimam m., polno dojim in očitno ni še vse čisto normalno), pa mogoče je malo vplival tudi stres zadnjih dni... Lejlina rokica, pa bajta... Tako da se tolažim, da bo mogoče se vseeno vse skup zrihtalo... OK, ne bom se nažirala s sladkarijami, ampak samo da bi bila spet zdrava! Dosti imam eno kronično bolezen!
No, pa seveda hiške nama nočejo prodat za najino res maksimalno ceno, višje pa ne moreva, je pa to res najina sanjska hiška (ni noben od naju prej sanjal o tem, samo so stanovanja navita (sploh tako velika) in pridejo hiše celo ceneje...)
Skratka: ušiv čas! Res je mel mlade!
No, vsaj Ronjina zabava je še kar uspela, čeprav ni prišlo veliko ljudi, ker je večina že na dopustih...
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Bom te dni, ko bo mami pri meni in bo malo čuvala malega in bom jaz imela nekaj čaa zame in sa moje opravke
) ponoči (no, jaz tudi podnevi ne:D). 
- včasih sem eno torto delala celo popoldne, pa je bila na koncu kuhinja raztur (sicer sproti pospravljam, ampak pri dekoraciji se je pa vedno mudilo in ko je bila končana, smo vedno samo šibali) - zdaj pa naredim torto, pa par igric,... v manj časa
. 
- te so že bolj redkost 
. mi zaenkrat praznujemo izključno doma. načrtujem, da bo tako ostalo vsaj dokler recimo ne gredo npr. sami s prijatelji v kino - da so že dosti večji. smo pa bili povabljeni na rojstni dan v lokal s hitro prehrano in v igralnico. oboje je bilo luštno, ampak ne bi rekla, da bi bilo mojim kaj boljše praznovati zunaj doma.
)... tu imajo večinoma manj otrok ali/in pa boljše plače, pa to ni tak problem, midva pa kot veš zdaj res šparava zato, da bojo meli nekoč vsak svojo sobo... Probam potem to rešit nekak s kreativnostjo, pa upam, da rata... Nočem, da bi se nekoč spominjali nazaj, da oni pa niso meli takih zabav kot drugi (razen če bo potem nadaljevanje: ampak boljše:)). Je pa hec, ker je dostikrat všeč otrokom ena malenkost, ki je mogoče čisto poceni... samo ne veš, da je bilo na celem ultradragem rdju ravno to tisto... Mah, saj verjetno mi bojo že v glavo vrgli, če jim ne bo ok
imela lepše. 
. Mami zgleda kuha preveč dobre "štrukle". Razmišljam, da bi ji za spoznavanje okusov ponudila sokove (korenčkov,...), ker ji je pitje taka fora. 
prava rojena šarmerka. Včeraj sva ob vsej štali šli na UE zrihtat osebno, je zašarmirala celotno UE. Najprej uno ki jo je slikala, potem večino sočakajočih (en dedek se je kar k nama presedel, ko se mu je nasmehnila) in na koncu še uradnico, ko sem ji izročila fotko na kateri se smeji. 
Hb sva se midva drugemu nepričakovano uspešno izognila, čeprav je bil tudi takšen plan, le za čez dobro leto do dve. Verjetno pa bi bil težko uresničljiv, ker tu je še večje nepremičninsko mrtvilo. Sva po čudežu našla nepremičnino, ki je imela normalno ceno in sva lahko zvozila brez tega. Zdaj moramo samo finančno zvoziti dve leti (do selitve) in v miru prodati tukaj, ter (večji del) poplačati kredit. 
Ja, današnja realnost... MM še kar nekaj sanja, jaz pa sem bolj realist. Gledam naprej- ko se bosta otroka odselila, dobiva z MM vsak svojo malo sobico za ustvarjanje (al pa za skrit se pred drugim
stvari bolj malo likam, ker itak se majčke in hlače na naju zravnajo, ko jih oblečeva.. No ja, razen kavbojk in tistih finih majčk ali srajčk 
. Prej je kakal 2xna dan, sedaj pa v prvo po 4 dneh. Sedaj mu dajem sladke caje, ker ce ne ne more kakat. Se napenja, joce, trd trebuscek. Na kratko .... Prav bogi je. 
vstavit, na ta
upam, da vas je zdaj smola zapustila. saj ko bodo dali gips dol bo pa še boljši čas za na morje. zdaj se greste pa lahko domači turizem po ljubljani, pa skočite na kakšen krajši izlet. vem, slaba tolažba, ampak to je vse, kar imam. pa vem, da si huda, jaz bi bila tudi - ne rabiš še ene obremenitve - če kaj sodim po stanju pri nas doma. pač ti in dragi sta največ z otroci in najbolje ocenita, koliko zmorejo. to se itak hitro spreminja. babice in dedki so pa že nekoliko bolj počasni, pa ne toliko v toku dogajanja. 
je to najljubša igrača. 
