Paštetka
|
Max je ok. Super je prestal. Donata ni mogel piti, klizma ga je prva precej zmatrala, druga je bila ok. Nič se ne spomni, nič ga ni bolelo. Na stenah želodca in črevesja ni bilo ničesar videti. Bp. So mu pa odvzeli tkivo za histološke preiskave: test na saharidazo, disaharidazo in maltazo. Izvide bodo poslali. Dobil je ultop, ki ga bo jemal en mesec dvakrat na dan. Ko sva šla domov je v celju deževalo kot bi se oblak strgal. Nič nisva videla. Grmelo je, bliskalo se... Potem nama je pa še gumo na avtocesti v tem vremenu razneslo. Samo enkratje začelo ropotati, kot da bi se s traktorjem peljala po šodru. Treslo je cel avto, avto je sam znižal hitrost. Komaj sem s ceste speljala. Še dobro, da je bil izvoz z avtoceste takoj, ker bi naju deugače na odstavnem pasu v tem vremenu, ko se ni nič videlo še ubili. No potem je pa še toča šla, midva pa ujetav avtu. Sem kar zapeljala k eni hiši pod streho. Mahala sem v dežju šoferjem kamionov, daji mi pomagali, vendar sem tako stala, da so naju prepozno videli. No potem je prišel en kolega s celja, ki je skupaj s tistim domačinom kjer sva parkirala menjal gumo. Komaj sta gumo odšraufala rezervno. Nobenih navodil v avtu, ... Nič. Maxa je bilo tako strah, da je samo gledal z velikimi prestrašenimi očmi. Mama, kaj bova pa zdaj... Mokri smo bili kot cucki vsi. Čevlje sem imela čisto premočene, nogavice, jopico... Ko sem se domov vozila prstov na nogah sploh nisem čutila tak me je zeblo. Sem si gretje na 30 vklopila in dala gretje nog, da sem lahko peljala... Evo, danes sem kuhala za 9 oseb kosilo. 2 pečena piščanca, pražen krompir, govejo juhu, zeleno solato z mlado špinačo in rukolo, panacoto s prelivom svežih jagod, orehove in makove kvašene kiflje. Zmatrana sem, ok zdaj sem že malo boljše, ko sem pospravila kuhinjo. drugače pa nisem spala dva dni, ko sva bila v bolnici. Občutka, ko je zaspal ne morem opisati. Zaspal je v dveh sekundah, ko je dobil sedativ. Kar zmanjkalo ga je. Sem ta čas, ko sem ga čakala stiskala njegovo kamelo k sebi in jo božala in štiri en za drugim pokadila. Sicer so pa ful prijazni v bolnici. Aja,pa prvi dan sva prišla ob osmih v bolnico zjutraj, soo pa sva šele dobila ob petih popoldne. Ne rabim pisat,kako je zgledalo, ko sva hodila v druge sobe na WC, zaradi čiščenja. Ampak oK, za nama je. pravi junak je bil M . Pa svojo sošolko je na oddelku srečal . Sploh nisva vedela, da gre ona tudi. Možek je slabo. Ful ga boli glava. Sploh ne more stati, leži samo, roka mu dreveni... Jutri gre na kontrolo, pa bomo videli.
< Sporočilo je popravil Paštetka -- 6.5.2012 14:37:35 >
|