Sapin
|
Živjo!
Sem predvčerajšnjim našla čas (prav tako sredi noči kot danes - imamo krčke), da vas preberem, danes pa sporočam, da je moji punčki ime Vesna. Za ime smo se kar težko odločili in sem v porodnišnici čakala, da doživim razsvetljenje kako poimenovati punčko. Pa ga nisem dobila, tako da je ime izbral dragi. Potem me je seveda na poti domov razsvetlilo, kako bi jaz rada, da se imenuje, ampak dete je bilo že poimenovano. 
Evo - še moja porodna zgodba na kratko. Odločila sem se, da bom rodila v Kranju. V četrtek sem imela rok, v petek amnioskopijo. Na amnioskopiji so ugotovili, da sem dobre tri prste odprta in mi dali na izbiro, ali me zadržijo in rodim, ali pa grem domov. Jaz zmešana nosečnica se nisem mogla odločit, pa je dohtar rekel, da gremo rodit. Imela sem že tudi nekaj popadkov tako, da se nisem upirala.
Okoli pol deset_ih zjutraj sem klistir in malo kasneje so mi predrli mehur, ki pa je bil precej močan. Prosila sem, če se lahko izognem kanalu v žilo in začuda so mi dovolili. Priklopili so me na CTG, ki pa ni kazal nobenih popadkov, čeprav sem jih jaz čutila. Pustili so me tudi, da sem šla z predrtim mehurjem na stranišče, kjer sem po nasvetu moje matere sedela na školjki in se sproščala - to naj bi pomagalo pri odpiranju. In res je - v 20 minutah sem bila že pet centimetrov odprta. Babica je ugotovila tudi, da maternični vrat še ni povsem stanjšan in mi ga je z masažo stanjšala. Ker nisem želela umetnih popadkov, ki bi pomenili kanal v žilo in sem želela preveriti, ali so naravni popadki res manj boleči kot umetni, sem doživela tudi menjavo babice. Popadki so se jačali, a jih je bilo mogoče brez problema predihat in baje niso bili dovolj močni. Babica mi je zagrozila z umetnimi popadki, pripravila flašo in v tistem trenutku, ko jo je obesila na stojalo, so se meni popadki okrepili. Okoli štirih popoldne so bili že tako močni in boleči, da sem želela kako protibolečinsko sredstve, pa so mi rekli, da je prepozno. Ob pol petih je v sosednji porodni sobi ena punca rodila in moja babica je šla spremljat porod. Jaz sem ostala sama v porodni sobi z precej močnimi popadki. Spravila na tla na kolena in predihovala in ... Ko je prišla babica nazaj, me je spravila v posteljo in v deset_ih minutah je na svet prijokala naša Vesna.  Takoj sva se pocartali in se malo podojili.
Rodila sem torej brez umetnih popadkov in protibolečinskih sredstev ter brez raztrganin na kar sem zdaj že ponosna, v tistih bolečinah pa sem se kar jezila, ker se nisem prej spomnila ... Drugi porod mi bo vsekakor ostal v lepšem spominu kot prvi in Kranjsko porodnišnico lahko le pohvalim. Tu so mi babice dejansko pomagale rodit - mi masirale maternično ustje (kakor koli smešno se sliši, ampak silno sem hvaležna za to) mi predlagale položaje, da se je otrok pravilno spustil, upoštevale, da nočem, da mi luknjajo žile ... Prvi porod je bil v Ljubljani in ga nimam v tako lepem spominu.
Po porodu otroka je sledil porod posteljice in oksitocin v žilo, za krčenje maternice. In ko sem že mislila, da bom skozi prišla brez kanalčka, se mi maternica ni hotela dovolj skrčiti, da bi nehala krvaveti. Babica bi ga je vstavila in mi dala še eno ekstra veliko dozo oksitocina, da sem ob bolečinah zaradi krčenja maternice jokala, dobila pa sem tudi strašno migreno.
Z vesno sva potem prišli na oddelek, kjer je bilo do drugega dne vse super, potem pa se mi mala ni več hotela prebuditi, da bi jo nahranila. Bila je zlatenična. Dali so jo pod lučko, kjer je prav uživala žaba mala. Tretji dan se je začela zbujati in vsakič, ko se je zbudila je jokala, da so mi jo sestre pripeljale, da bi jo podojila. Kmalu je to zgledalo tako, da je pri meni malo pojedla, zaspala, šla k sestram in spet nazaj k meni - vse skupaj v pol ure. Dete je že vedelo, da mora biti pri mami  .
Čestitke vsem mamicam in lahek porod vsem, ki ste še kinderjajček.
Grem jaz še malo spat ...
< Sporočilo je popravil Sapin -- 18.4.2012 6:03:34 >
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Rožle (2420 g,48 cm) 
Klara (2910 g,49 cm ) 
. Se je pa kar vleklo tole ja...ampak važno da je vse uredu...in da tole z dojenjjem čimprej steče... 
. Pa ravno zdaj....ko je selitev pred mano...že tko morem vse pazit...zdaj pa se dejansko še prmeikat ne morem...pa danes greva še pohištvo naročit, noro sem si zaželela Mcdonalda-ja vem, packa
nekaj zaželi, to pač more dobit...ni kaj...
zdej veš spol al ne (na seznamčku ni napisano)... 
danes začel s svojim avtom vozit v Lj (ponavadi se zmenijo še z ostalimi dnevnimi ''selilci'' na delo iz kopra v Lj), da če kaj preseneti bo lahko neodvisno od drugih prišel domov....pa me zjutraj vpraša:''a priletim?''...in jaz:''ne, ne...nič ni''. Je reku, da ga melodija na gsmju zame že stisne v trebuhu, ki misli da kličem z ''razlogom''...ahh...ja, enkrat bom že...še najboljše pa tega ne bo treba in bo zraven...tko nekako mislim, da se ponoči začne malo resneje dogajat..al pa kakšna voda zgodaj zjutraj....
