Vivaldi
|
Žabica, še zmer navijamo! Helenčica, zdejle sem se pa prav nate spomnila. Namreč, totalno mi je dojadilo, da non stop visim tuki gor, gledam, kolk jih je že nosečih (kokr da se lahko nalezeš?!) in fantaziram, kaj vse rabim in a bo zneslo (finančno, mislim) in to in uno in tretje, uglavnem za znoret! Skoz ušesa zelena para, pograbila sem knjigo Čiščenje s fengšuijem - verjetno poznate; govori o tem, kako s pomočjo čiščenja materialne navlake pošlihtaš svoje življenje - in začela brat. In me je pograbilo - dost je vsega tega! Dost imam fantaziranja, smiljenja sami sebi da kako so težki časi, kako se težko prebijamo, kako je težko diplomo pisat, kako je težko otroka čakat - pa a bo služba, a bo delo, a bo uno in tretje in kaj a, če zanosim, a bo dete zdravo; kaj pa, če bom morala splavit...GRRRRR DUOSTI JE BLU, DEJ! bi rekel Mlakar. Življenje je krasno, lepo, čudovito, in se ne skriva v tabelcah, črticah, bazalnih termometrih, ampak v kinderjajčkih, sladki kolerabici in crkljanju, ko zunaj piha veter. In vse vas mam rada, ker zaradi vas vsak dan odkrijem, kaj vse mi še manjka, in zakaj najin sonček še kar čaka, da pride. Hvala, ker ste. Tko. Zdej grem pa naprej stran metat cunje, ki so itak grde in v njih pozabim, da sem ena fejst baba! Oreh? Obredno sežiganje grdih cunj na našem vrtu? Izabelina? Obredno trganje moških gat na vašem vrtu?
|