me ni
|
IZVIRNO SPOROČILO: amyZ Sicer pa nisem mnenja, da bi jaz čakala do recimo morfologije ali do zadnjega, ker je lahko takrat kaj narobe in to. Ker če bom tako razmišljala bom čisto zmešana od skrbi. Glede na to, da imaš dosti skrbi potem ko vidiš slab rezultat, menim da se prej ni treba preveč sekirat. Jaz upam da bo moj zdrav! In verjamem v to. Seveda dopuščam možnost, da ne bo, ampak sekirat se pa nočem sedaj ko je vse ok. Sekirala sem se zdaj do 11t da sem videla da je zrastel, da je ok. Zdaj pa samo še čakam da pride ven Tudi jaz se ne sikiram. Sem bila že večkrat narobe razumljena v lajfu, ko sem o določeni stvari veliko govorila in so vsi mislili, da se sikiram, pa temu ni bilo tako. Vedno sem puščala odprta vrata za vse možnosti, je pa res, da si nikoli za nobeno stvar nisem zakrivala oči in sem bila pripravljena na več scenarijev kako se bojo stvari razpletle. Od najbolj optimističnega do najbolj pesimističnega. To je v mojem karakterju ali pa sem si to sama privzgojila, ne vem Vem samo to, da me nikoli ni nič potrlo oziroma spravilo na dno, ker sem bila delno že predhodno pripravljena na to. O tem sem že nekaj brala v eni knjigi (ne vem več kateri). Je kot nekakšen obramben mehanizem pred negativnimi posledicami, oziroma jih omili. Vem, da je težko razumet, ampak o tem sem se že večkrat pogovarjala s prijatelji/cami, sorodniki, partnerjem, a si malo težje razlagajo Ravno zadnjič je bilo v enem filmu izrečeno "Hoping for the best but expecting the worst" (upati na najboljše a pričakovati najslabše) Tudi to poznam, kako nekateri kar vlečejo nase nesrečo. Naprimer petek 13. (ali pa če ti črna mačka prekriža pot ...) je nesrečen samo za tiste, ki so vraževerni in cel dan potem oprezajo za negativnostmi, ki jih potem tudi najdejo Tako da, ja, seveda se že veselim rodit in vzgajat , hkrati pa ne bom rabila pomoč psihologov in psihiatrov, če ne bo šlo vse po optimističnem scenariju. Upam, da je razumljivo napisano Je pa tako, da te za vedno skrbi. Od spočetja (neplodnost) do smrti (tvoje ali njegove). Strah pred neplodnostjo smo že vse pregnale, potem je bil strah prvo tromesečje, če se bo plod obdržal, potem če je vse uredu s plodom, ko se rodi je strah, da ne zboli ali se mu kaj pripeti ... strah do konca dni. Ampak vse dobro vemo, da veselje in sreča, upanja in pričakovanja, presegajo vse te strahove En lep vikend vsem, imejte lepe misli in veliko se smejte, ker v vas se smeji z vami
|