ronja
|
Frodo, jaz ne razumem - tole: Ne vidim razloga, da moski ne bi imel instumenta zahtevati, da zenska rodi otroka in se ga odrece, v porimeru ko je ta otrok njegov bioloski otrok in tole: Moje osebno stalisce je, da zenska mora odlocati sama o sebi - mora imeti polno pravico razpolagati s svojim telesom itn... mi ne gre skup. Z drugim se strinjam, se mi zdi nehumano,d a bi me nekdo prisilil v nosečnost, ker se to dogaja mojemu telesu in ni niti približno fajn! Če bi šlo za to, da mu moram po seksu za eno noč darovat jajčece, če se tako odloči, ajde, ampak 9 mesecev bit noseča, je pa čisto nekaj drugega... Mislim, da tega ne moreš naredit fer za oba - če daš ženski pravico, da odloča o svojem telesu, bo končna odločitev o splavu vedno v principu njena, pa če si on želi otroka ali pa ne... Če ji je ne daš, ji pa odrekaš eno veliko pravico, hkrati mora pa vedno ona nosit fizične in čustvene posledice nezaščitene noči, čeprav sta bila tam oba, sicer se itak ne bi nič zgodilo... Ce nekdo meni, da ni sposoben oz. nima dovolj volje in motivacije, da bi sam vzgajal otroka mu je treba prisluhniti in mu dovoliti, da za sebe sam odloci , ker je sam najboljsi cenilec danih sposobnosti in zmoznosti. Se strinjam. V prvem postu se je brala precej drugače in je izgledalo kot da si tega otroka zelo želi (je napisala, da bi ga rada obdržala), vednar jo je strah. Pri tem ji lahko pomagamo, ker je bilo vsako strah, jasno da tem manj glede čim na boljše okoliščine, ampak vseeno. Kasneje je margot malo bolj premislila in prišla do drugačnih sklepov in seveda podpiram tudi te. Vse je ok, kar se odloči, ker se bo odločila najboljše zanjo. PS: margot, če bi se slučajno premislila, ti eno uro res lahko obljubim. Zdaj pa moraš najt samo še ostalih žnj forumašic . Šalo na stran: se pa strinjam, da je prve mesece bit sama z novorojenčkom, ki ne spi, res muka. Jaz, kadar sem bila sama z njima, sem vedno shujšala par kil, pa nisem glih debela, se je parkrat lubi kar mal ustrašil... Se zavedam, da če bi bile non stop same, bi si že morala drugače organizirat, sicer enostavno ne bi zneslo, ker bi se sesula, ampak je pa res, da to v nobenem primeru ni lahko (razen če ti dete res spi 16 ur na dan, baje obstajajo taki, par sem jih celo videla v živo - samo ne pri nas doma ). Tak da za to, da se človek v to prostovoljno uvali, mora met res ornk motivacijo. Tudi večina mamic, ki jih poznam, nas je šla čez fazo, ko smo komaj čakale, da se vrne dragi iz službe, kakšna je celo rekla, da ga je pod urgentno klicala, da naj takoj pride, ker se boji, da bo otroku kaj naredila in so dedci prileteli čez 5 min v skrbi za svoje potomstvo... Tako da, punce, spomnite se malo nazaj - ni bilo glih vse tako zelo izi prve mesece, da bi komot same folgale... kasneje se svašta da, na začetku pa nič ne spiš že če sta dva starša (vsaj če se doji). lulu, z novorojenčkom potovat okoli je malo nerealno - prvič moraš bit blizu zdravstvene oskrbe, drugič se ne smejo dolgo vozit v lupinici, tretjič moraš vlačit vsega boga zraven. Seveda lahko kam greš - ni pa to isto kot če si brez otrok in lagat, da je vse fino fajn in kako se vse komot da, tudi ni prav. Da se svašta, je pa vedno kompromis, če imaš otroka rad in se mu seveda tudi prilagajaš. Otroci imajo namreč druge potrebe kot mi (in več njih) - večkrat so lačni, žejni, tamale je treba tudi večkrat previt, itd... Skratka: kot je rekel kolega, ko smo šli skup v Rim z najino malo, staro 9 mesecev: "Ronja zahteva 15 min. vzdrževanja vsako uro-2 uri". In čisto res je. Pa so tu samo fizične potrebe - potem je pa še varnost - realna in občutek varnosti, ki ga rabijo, pa rutina, pa ritem, pa kdaj it spat, itd... Ni to isto, kot če greš sam in ti je čisto vseeno, a najdeš prenočišče 2 uri prej ali pa kasneje! Otrok bo mel vožnje dost, pa pika. In bo jokal in tulil. In ne, občutek, ko se boš vozila čez lepo pokrajino niti približno ne bo isti s tulečim otrokom v avtu - pokrajine še porajtala ne boš . Tak da so mi ti: "vse se da, če se hoče" malo mimo. Da se - samo za kako ceno. Lahko tvojemu otroku tvoj stil življenja paše, lahko mu ne - tega ne veš vnaprej. Jaz sem nočna ptica, malidve se zgodaj zbujata, kaj misliš, da naredim? Valjda vstanem, čeprav bi sicer rajši spala zjutraj. Da se svašta, se strinjam: ko se je Ronja rodila, je prve tri mesece bil oči službeno 1 mesec vsega skup odsoten (na srečo ne v kosu) in ja, seveda mi je sfolgalo, pa čeprav nisem koristila babi servisa, ker Ronja pri 1 mesecu te opcije niti ni podpirala (se je non stop dojila, če ne drugega - pa jokala pri drugih v rokah, če ni bila glih pri volji, tak da je bilo težje, ko so bili tu, kot če sva bili sami). In ker sem prijatlejici še predno sem zanosila, oboljubila poročno torto, sem ji jo tudi naredila, čeprav se je slučajno ravno pokrila lubijeva odsotnost s poroko in dvomesečnico. Tako da - ja, svašta se da - ampak to ne pomeni, da to MORAMO naredit, če si tega ne želimo. Jaz sem si to želela - in Ronjo in naredit trinadstropno torto, ker imam to prijateljico zelo rada in ker zelo nerada pojem objubo. Ampak brez te motivacije bi bila pa mrzla, ker delat vse z dojenčkom v rokah niti ni tako zelo enostavno. tako da ni fer jo prepričevat: saj se vse da... če si ona tega ne želi - ne želi bit sama cele noči in dneve z dojenčkom... kdo bi ji zameril? A si je katera od nas to želela? Valjda pridejo dnevi, ko nimaš izbire, ampak razumem, da nočeš apriori v to štaratat. Tudi meni je bil recimo partner predpogoj za otroka, samo da je pri meni to ok, ker se mi pač ni zgodilo, da bi mi kondomi zatajili ob nepravem času in da bi se potem še fantje ustrašili (na splošno so si pa vsi 3je želeli imet družino z mano, ja, da odgovorim matejki, ampak to ne pomeni, da si ne bi mogel kdaj kateri premislit;). Pa je drugače, ko ravno štartaš odnos ali pa če si že nekaj časa skup - takrat lažje kaj vprašaš. Skratka: razumem, da se zgodi; ob določenih aktivnostih bolj verjetno, ob določenih manj, nismo pa nikjer 100% varni. In se zgodi, da človek naredi napako - ampak zakaj bi mu pridigala? Saj sam nosi posledice. margot, če bi si tega otroka zelo zelo želela imet, pa magari sama, potem bi ti verjetno zneslo, ker bi te želja gnala in dala moč. Če si tega ne želiš ful ful, pa ti je tvoje življenje kot je, čisto ok, te pa čisto razumem, da ga ne boš na glavo obrnila zato, ker sta pač eno noč malo preveč popila, pa pozabila na zaščito. Vsak kdaj naredi kako napako, j* ga. Plačaš jo v vsakem primeru, samo na različne načine, hvalabogu imamo izbiro. In vsaka napaka lahko prinese kaj dobrega - mogoče bosta vidva zdaj zato skup ostala, lahko je pa to otrok. Če pogledaš iz druge strani: ne moreš zgubit: v vsakem primeru nekaj dobiš: ali svoje staro življenje (ki ga boš po tej izkušnji verjetno še bolj cenila) in potencialnega partnerja, ali pa otroka - vse je dobro:). Zato tudi nisem semafor - to si ti sama, ti se poznaš in veš, katera pot je zate prava - jaz bi ti rada samo pomagala, da se ne bi počutila preveč sama v tuhtanju .
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|