Laima
|
Jutrice , polna luna je dala tudi meni nespečnost danes, koliko sem se premetavala in do 3.00 sploh ne spala, sedaj pa že v akciji. AljaAn-včeraj je bil na primorskem tako lep, topel in sončen dan-danes je sonček a piha burja in hladno je. Sicer se bo okrog poldneva ogrelo, a ne tako, kot včeraj. Jaz ne živim ob morju, kot Mami4, tako, da je bil včerajšnji dan na obali zagotovo še toplejši in lepši kot pri nas. Z veseljem bi ti poslala v včerajšnje vreme, pa še za kasneje bi ga shranilo, če bi se dalo. Sover-popadki, kot si jih opisala so pravi in pristni. Sama sem jih imela v prvo spredaj in zadaj, intenziteta po besedah izkušene babice za dve nosečnici. Sam so bili res ornk, sploh po enih osmih urah takih bolj srednjih. Moj opis, če bo tebi ali kateri prvorodki pomagal (če ste v dilemi so ali niso): Moj začetek dan pred popadki sem bila zelo utrujena, lahko zapišem, da lena, saj se mi ni nič dalo, niti na sprehod. Imela sem nek dušni notranji nemir. Močno povečan "beli tok" če ga lahko tako poimenujem-lep čist. Ob 22.00 zvečer pa ni bil več čist pač pa že primešan s krvjo, količina, kot ena sluz (dva pljunka-moška) Nič drugega. Sem šla normalno spat-me je pa stisnilo, ker se mi je zdelo, da se je začelo. Ob 4.00 zjutraj sem začutila prvo ščemenje, kot bi me nekdo ščipal v križu, nič kaj takega, a občuteno. Sledili so si ti ščipalci kar na pol ure in nekaj ur z enako intenziteto, ob 8.00 sem bila na kontroli v porodnišnici Postojna-babica me je pregledala in zdravnik mi je rekel, da lahko grem domov, ker prvi porod traja in naj preživim ta čas doma. Rekel je da se vidiva naslednji dan zjutraj. Babica pa mi je namignila, ko me je vaginalno pregledala, da če bo zdravnik rekel, da v porodno naj se vprem, da se ni še dovolj vse zmehčalo-to se na srečo ni zgodilo. In sva šla z možem domov. Dopoldan je bilo znosno, jedla sem še kosilo, a potem pa se je začelo. Sunkoviti in močni krči-močnejši, kot pri menstruaciji v sprednjem spodnjem delu trebuha in to na 15 minut. V rokah sem imela teniško žogico, ki sem jo stiskala od bolečin. Krvavitve pa vedno bolj pogoste in močnejše. Malo pred 19.00 me je prišla pogledat mami, ki me je dobila v solzah-res me je bolelo. Šus spredaj, 10 minut miru pa v križ. Svetovala mi je naj grem v porodnišnico, da po njeno bom rodila. Poklicala sem babico ji razložila kako in kaj in tudi ona mi je rekla v avto in na pot. Pridem v porodnišnico ob 20.20 po klistirju-ki je bil za moje popadke, kot balzam sem bila že v porodni sobi, odprta 5 cm in okrog 21.00 sem se odločila za epiduralno. Bila sem resnično že pošteno uničena in nisem vedela koliko časa je še pred mano do samega iztisa poroda. Potem sem bila v devetih nebesih, po prejemu EPA in nekaj minut pred 00.00 so mi izklopili EPA in so se bolečine, popadki vse na šus vrnilo-potem sem samo še parkrat po navodilih potisnila in 00.20 je prišel na svet naš dolgin. 51 cm in 3030dkg težak zdrav , ki je mamico zdelal, a osrečil tako, da se ne da opisat. Tako je bilo pri meni. Tako bi ponovila še enkrat. Mi pa sedaj veliko bolj trdi trebuh, tudi ti ščipalci so že prisotni, a minejo, tako, da bom videla kako bo tokrat. Po porodu mi je bilo cool, hitro sem prišla k sebi imela sem sicer notranje šive, ker mi je počila notranja žila-ti so se zdravili več kot pol leta. Nisem mogla z mojim. Mene je vezalo in bolelo, njega pa kot bi ga nekdo z žiletko po moškem spolnem organu. Tako, da tu smo se pa namatrali nazaj, lepo, nežno ljubiti. Kava se mi je skuhala ta čas, grem si pripravit eno belo. Pa preberem še kaj za nazaj in še kaj odpišem. Začutila sem, da moram malo bolj podrobno opisat moj prvi porod. No kar sem želela še pridodati. Meni je bil 3 dan v porodnišnici res psihološki in zelo težak, Jok, jok in kar neko domotožje in domov, domov,... že ob računalniku. Testiranje malega na zlatenico, ker je bil malček rumen, samo molila sem, da mu ni nič, ker bi to podaljšalo najino bivanje v porodnišnici. Četrti dan pa sem šla domov. Presrečna. No včeraj zvečer sem bila pridna ovitki za lizike so pripravljeni, žal ne znam pripopat slikice na ta rr, da bi videle. Pa opišem: v obliki trikotnička glavni ovitek na sprednji strani rumeno/oranžen okvirček s pikami,na sredini prileplen odtis na manjšem oranžnem papirčku voziček v obliki znamke. Levo in desno od palčke, dve luknjici in skozi trakec s pentljico, na pentljo pa sva z malim dala listek na katerem piše postal sem veliki brat in njegov podpis. Še sokec zraven in bo. Je luštno, sem dala pa nevtralno barvo-oranžno/rumeno, da ne bo kakega presenečenja. Imena ni, ker pač ni izbrano. Dobrodošla na joto, naredim dobro-vsaj tako pravijo moji. Mora pa stopit prašiček vanjo, da ima pravi okus. Delam pa z zeljam ali repo. Enkrat v prihodnosti. Danes sem se odločila za testenine, ne vem še ali bom delala golaž ali kar malo bolj na lahko s paradižnikom. Recept, tudi kasneje za ločevalno dieto: Na maslu popražiš česen(dobro sesekljan), da vse zadiši, vliješ paradižnika ali iz konzerve ali pripravek, ki si ga skuhala poleti ter vse skupaj se mora dobro prekuhati. Dodaš sol+poper+baziliko+origano (mediteranske začimbe) Ko je prevreto na nizkem ognju greješ. Skuhaš testenine in premešaš na vrhu malo svežega peteršilja in če ni dietni dan OH, dodaš še nariban parmezan in skledo solate po želji. Bom kar to naredila + zelje v solati s fižolom bo zraven in to bo to. Sem se pa razpisala danes. Imejte se lepo in se še kaj javim. No mi vodenih koz še nismo imeli in se jih sedaj čez kak mesec ali dva prav bojim. Herpes-gre na bolje. Sva pridna z mazanjem s propolisom. Pomaga.
|