čustvena
|
Živjo vsem, prav vesela sem, da se spet beremo. Hvala, Laima, za vse spodbudne besede, to res cenim. Je pa res kar preveč teh tragičnih usod, tudi jaz poznam kar nekaj parov, ki se jim je zgodilo podobno. Pri večini od teh je bil le en ss, pa je po parih mesecih uspelo spet zanositi in pričakati drugega sončka, nekaj ženskic pa je svojega drugega sončka pričakovalo več kot štiri, pet let, pa ga kljub vsem operacijam in večim umetnim oploditvam niso dočakale. No, na srečo je nam le uspelo, kajne, Tejči? Laima, Saša, ugotavljam, da smo vse prvič rodile maja. Moj Nikec se je rodil 1. maja 2008, koliko pa sta stara vajina malčka? Zato imamo očitno vse podobne dileme oz. vprašanja glede oblačenja dojenčkov. Tudi sama še zdaj ne vem, koliko pliškov bo jenči potreboval pozimi oz. če jih bo sploh. Za prve meseced, torej tudi odhod iz porodnišnice sem kupila podložen plišast pajac, ki deluje zelo vroč, tako da mu bom spodaj verjetno dala le en bodi na preklop in žabice. To mislim sedaj, če pa ne bom prepričana, če je to dovolj, se tolažim, da bom lahko za mnenje vprašala tudi še babico v Šoli za starše, ki jo začenjam šele naslednji teden, ali pa babico v porodnišnici. Za potem, ko bo otroček star že tri, štiri mesece, pa imam tudi smučarski pajacek, saj zaenkrat še razmišljamo, da bi šli, tako kot že več let doslej, marca za par dni na Roglo in da bomo takrat že skoraj štiriletnika Nikca že dali v kak krajši smučarski tečaj. Sama bom z dojenčkom zunaj na snegu le kratek čas, vseeno pa sem prav za te trenutke (ali pa za sprehod po Ljubljani ali sankanje kje drugje) kupila kombinezon, da ga ne bi zeblo. Mogoče zapravljam, ampak za dojenčke se kar ne morem upreti kupovati. Prav tako sem kupila vsaj pet pliškov, čeprav ne vem, koliko bodo uporabni. Mogoče ga bo nosil pod kombinezonom ali pa takrat, ko bo zime konec, aprila že namesto jakne, kaj pa doma? Meni je v bloku, pa skoraj nič ne odpremo radiatorjev, že zdaj vroče že v kratkih rokavih. Je pa res, da male dojenčke bolj zebe kot nas. Sicer pa mene očitno prav tako kot vse nas tudi zelo daje jesenska in še nosečniška utrujenost. Sama imam do konca še skoraj šest tednov, pa zvečer ob desetih velikokrat okrog desetih zaspim na kavču in se šele sredi noči premaknem v posteljo. Seveda sem zato še naslednji dan utrujena, saj spanje na kavču ni ravno udobno, še posebej ni dobro za križ. Z gnezdenjem je pa tako. Otroško sobo smo uredili, pregradili dnevno, vseeno pa bi morala še malo bolj pospraviti razne vrečke po spalnici, če naj naredim prostor za zibelko, pa mi to kar ne uspe. Tolažim se, da imam še čas. A rok se bliža... Po drugi strani pa si mislim, da zdaj še lahko malo več počivam, po drugem porodu bo to težje, pa si spet dovolim počitek. AljaAn, tudi jaz se bojim, kako se bo počutil mali Nikec tiste tri, štiri dni brez mamice. Tudi najin je zelo razvajen, kar malo preveč, in veliko se crkljamo, preveč mu tudi popuščamo (tudi zato sem zvečer tako utrujena, saj gre šele po deveti spat), če smo strogi, se začne kar jokat... Upam, da mi ne bo zameril, ko me ne bo ob meni, ker se to zgodi skoraj vsakič, ko gre mož za dva, tri dni na službeno pot. Po moje je najbolje, da našim cukrčkom prej povemo, kam gremo, jih pripravimo na to, da nas nekaj dni ne bo, pa morda ne bo tako hudo, kot mislimo, da bo. No, lepo se imejte, punce. Pa pa
|