|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: <<   < Prejšnja stran  14 15 [16] 17 18   Naslednja stran >   >>
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   RE: Hiperaktivnost
9.11.2011 23:08:57   
nejcko
IZVIRNO SPOROČILO: Kerensa*

IZVIRNO SPOROČILO: nejcko
IZVIRNO SPOROČILO: Kerensa*
O tem, kolikokrat je treba ADHD otrokom ponavljati...

Mojemu Pubertetniku že 8 let, takorekoč vsako jutro, govorim, naj si umije zobe.

In še po 8-ih letih si jih ne, če mu ne rečem.

A bejž, no.  Potem pa že nimate reda in nisi dosledna.

In? user posted image


Nič. Pejt v gozd en krog, potem pa k psihiču na terapijo. Ni vrag, da si mulc jutri ne bo sam od sebe zob umil.

(odgovor članu Kerensa*)
Neposredna povezava do sporočila: 376
   RE: Hiperaktivnost
9.11.2011 23:18:45   
Kerensa*

Oprosti, ampak če bi šla pa ob tej uri laufat po gozdu, potem bi pa res potrebovala psihiatra. user posted image

(odgovor članu nejcko)
Neposredna povezava do sporočila: 377
   RE: Hiperaktivnost
9.11.2011 23:25:27   
mojcaziga
IZVIRNO SPOROČILO: nejcko

No, kot sem že napisala, sem takoj to omenila pediatrinji, kako me je odpikala, sem tudi že napisala.
Potem mi je pa enkrat mami dala za prebrati en članek o nemirnih otrocih in mislim, da sem takrat prvič zasledila izraz HA. Ker se je članek nanašal na mlajše otroke in s tem tudi predvsem na njihovo telesno aktivnost, trmo, neposlušnost, sem takoj pomislila, da bi znalo biti to to. Zakaj? Zato, ker res nisem bila buci buci starš, ves vzhičen nad lastnim otrokom, nad tem božjim darom, prestolonaslednikom ... Nisem ga razvajala, nisem mu vsega pustila. Če zdaj gledam nazaj, sem nad njim zganjala pravi teror s svojo doslednostjo in nepopustljivostjo, ko sem ga skušala strpati v  klišejske okvirje, kakšen mora biti otrokuser posted image   Otrok mora ubogati vsaj na tretjo besedo ... moj ni. Ne prvič ne drugič ne stotič. Za eno in isto stvar (npr. ne meči daljinca po tleh). Pa četrtič povzdignila glas ... pa sem mu skušala preusmeriti pozornost ... pa sem ga fizično odstranila ... pa spet ene 4x glasno in jasno povedala ... grdo gledala, žugala s prstom - daljinec je spet letel po tleh, pa sem zavpila ... pa sem zakričala ... in ja, tudi usekala po prstih (zdaj me pa križajte) ... dalinjec je bil spet na tleh. In jutri tudi  - pa ponovi vajo - pa pojutrišnjem tudi - pa smo spet ponovili vajo in td. itd. itd.
Pa sem mu rekla, ne dotikaj se pečice, on konstantno okoli pečice. Pa sem mu spet ponovila, da se bo opekel. nič. On se muva okoli ... ko ni 10x pomagalo, sem mu prstek narahlo pritisnila ob pečico, da bi videl, da res peče ... roko je takoj umaknil, debelo gledal ... nato pa ... oh, ja ... se z obema dlanema naslonil na pečico - nekako tako so klavrno propadli vsi naši vzgojni ukrepi. user posted image



Jaz te križala ne bom.

Bi me pa kaka urška ali pa pelin, če bi jaz napisala, da sem kakega ADHDejčka po prstih. Sploh ne upam pomisliti česa bi potem obtožili.

No, ampak po teh tvojih klavrnih vzgojnih ukrepih, me pa resno zanima, kako pa potem od učiteljev pričakujete, da bodo vzpostavili red v razredu. Namreč, večkrat je bilo napisano, da je za razmere v našem razredu kriva ali učiteljica ali pa mi, nestrpni ostali starši. Kako naj bo učiteljica uspešna, če niste niti starši sami, pa imate pred seboj enega, dva, največ tri otroke. V razredu jih je 25.

lp

(odgovor članu nejcko)
Neposredna povezava do sporočila: 378
   RE: Hiperaktivnost
10.11.2011 0:35:30   
nejcko
IZVIRNO SPOROČILO: mojcaziga

IZVIRNO SPOROČILO: nejcko

No, kot sem že napisala, sem takoj to omenila pediatrinji, kako me je odpikala, sem tudi že napisala.
Potem mi je pa enkrat mami dala za prebrati en članek o nemirnih otrocih in mislim, da sem takrat prvič zasledila izraz HA. Ker se je članek nanašal na mlajše otroke in s tem tudi predvsem na njihovo telesno aktivnost, trmo, neposlušnost, sem takoj pomislila, da bi znalo biti to to. Zakaj? Zato, ker res nisem bila buci buci starš, ves vzhičen nad lastnim otrokom, nad tem božjim darom, prestolonaslednikom ... Nisem ga razvajala, nisem mu vsega pustila. Če zdaj gledam nazaj, sem nad njim zganjala pravi teror s svojo doslednostjo in nepopustljivostjo, ko sem ga skušala strpati v  klišejske okvirje, kakšen mora biti otrokuser posted image   Otrok mora ubogati vsaj na tretjo besedo ... moj ni. Ne prvič ne drugič ne stotič. Za eno in isto stvar (npr. ne meči daljinca po tleh). Pa četrtič povzdignila glas ... pa sem mu skušala preusmeriti pozornost ... pa sem ga fizično odstranila ... pa spet ene 4x glasno in jasno povedala ... grdo gledala, žugala s prstom - daljinec je spet letel po tleh, pa sem zavpila ... pa sem zakričala ... in ja, tudi usekala po prstih (zdaj me pa križajte) ... dalinjec je bil spet na tleh. In jutri tudi  - pa ponovi vajo - pa pojutrišnjem tudi - pa smo spet ponovili vajo in td. itd. itd.
Pa sem mu rekla, ne dotikaj se pečice, on konstantno okoli pečice. Pa sem mu spet ponovila, da se bo opekel. nič. On se muva okoli ... ko ni 10x pomagalo, sem mu prstek narahlo pritisnila ob pečico, da bi videl, da res peče ... roko je takoj umaknil, debelo gledal ... nato pa ... oh, ja ... se z obema dlanema naslonil na pečico - nekako tako so klavrno propadli vsi naši vzgojni ukrepi. user posted image



Jaz te križala ne bom.

Bi me pa kaka urška ali pa pelin, če bi jaz napisala, da sem kakega ADHDejčka po prstih. Sploh ne upam pomisliti česa bi potem obtožili.

No, ampak po teh tvojih klavrnih vzgojnih ukrepih, me pa resno zanima, kako pa potem od učiteljev pričakujete, da bodo vzpostavili red v razredu. Namreč, večkrat je bilo napisano, da je za razmere v našem razredu kriva ali učiteljica ali pa mi, nestrpni ostali starši. Kako naj bo učiteljica uspešna, če niste niti starši sami, pa imate pred seboj enega, dva, največ tri otroke. V razredu jih je 25.

lp



Jaz sem šolnik, si pozabila user posted image torej od učiteljev pričakujem toliko, kolikor menim, da lahko dajo.
A sem že povedala, da sem 2x blagoslovljena user posted image Sem, a ne.

Meni je pač lažje, ker imam vpogled v ta problem z obeh starni. Mnogo mnogo lažje. Mnogo lažje sprejemam talke učence, a hkrati razumem tudi jezo in frustracije kolegov, ker to sama doživljam na lastni koži doma.
Mene je predvsem poklicna izkušnja pripeljala do tega, da sem pri lastnem otroku pristala na zdravila, čeprav sem tudi sama do zadnjega trdila, da tablet pa nikoli. Pa ne toliko zaradi stika  z učenci z ADHD, kot zaradi vseh komentarjev, ki sem jih slišala tako od sodelavcev kot od ostalih učencev in staršev.

Kaj lahko stori učitelj - spopada se z ADHD učencem. Bolj, ko motnjo pozna, lažje mu je, lažje se takemu učencu približa in dela z njim, s tem pa tudi lažje vzpostavi kolikor toliko normalne pogoje dela v razredu..  Manj je osveščen na tem področju, več konfliktov bo imel z samim ADHD učencem in večjo štalo v razredu.

V prvi vrsti mora učitelj vedeti in verjeti (poudarek je na verjeti!!!), da je ADHD res motnja. Ko bo enkrat razumel delovanje ADHD otroka, se bo lažje ozrl tudi po drugih učencih v razredu. Pa kaj, če ADHD otrok med tvojo razlago cefra radirko Pa kaj, če jo vrže v zrak, potem se pa pet drugih učencev reži. 
Osveščen učitelj bo ADHD učencu rekel, da njegovo ravnanje ni primerno v šoli in naj s tem preneha, vsem ostalim petim režočim se učencem pa bo položil na srce, da bolj ko se režijo, slabše bo. Slabše za njih, ker se režijo in s tem motijo pouk - ena leteča radirka pouka ne moti toliko kot režanje ostalih petih ali več otrok, kajne.
Imate svoje glave - uporabljajte jih!
V kolikor ADHD učenec s svojim početjem ne bo prenehal, sledijo ukrepi po vzgojnem načrtu, ki ga mora imeti vsaka šola (vzgojni načrt pa med drugim "sestavijo" tudi straši!!!).
V kolikor se en učenec ne bo nehal režati, takisto sledi ukrep po vzgojnem načrtu.

Najpomembnejše je, da da učitelj tudi ostalim učencem vedeti, da so soodgovorni za situacijo v razredu. Da je tisti, ki drži lopovu vrečo, prav tako kriv, kot lopov sam. Da je tisti, ki nagovori lopova k tatvini, prav tako kriv.
Vsi krivi, vsi enakorpevni, vsi nedolžni ... tukaj ni mej. Ker je vsak odgovoren zgolj in samo zase, učitelj pa za vse, torej jih mora tudi enakopravno obravnavati.
Torej bolj ko bo učitelj razumen (in ne samo podučen o določeni motnji), bolj ko bo znal na situacijo gledati z razumom in ne samo z neko večno skepso, kaj pa če je ta mulc samo razvajen, lažje bo tako njemu kot celemu razredu. Vzgojiti mora namreč VSE otroke.

Ja, ogromno je odvisno od učitelja. Ogromno. Ogromno je odvisno tudi od amega sistema šole - bolj strog vzgojni načrt bo imela (za VSE učence), lažje bo učitelju, ker bo imel več možnosti ukrepanja, imel bo zakonsko "krit hrbet" za doleočene ukrepe itd. In ogromno je odvisno od staršev ostalih otrok - da jih naučijo: ne diraj lava, dok spava ali po domače, ne provociraj potencialnega razgrajača in razmišljaj s svojo glavo!

Ker verjemi, če bodo ostali učenci videli, da se lahko za vsak drek sklicujejo na ADHD sošolca, ker bo itak in v vsakem pogledu vedno on in samo on osatl kriv, boto to izkoriščali sto na uro. Ker povej, koliko realno poznaš otrok, ki jim je na prvem mestu v življnju znanje in šola, in koliko, ki jim je najprej igra, zabava in štos.
In ko enkrat v očeh učitelja (in staršev) ne bodo več imeli dežurnega krivca, bo tudi razred začel funkcionirati kot celota popolnoma drugače. Seveda bodo še izbruhi, ampak verjemi, zanemarljivo redki. Pravzaprav za popestritev user posted image



(odgovor članu mojcaziga)
Neposredna povezava do sporočila: 379
   RE: Hiperaktivnost
10.11.2011 7:39:40   
urška

IZVIRNO SPOROČILO: Kerensa*


Oprosti, ampak če bi šla pa ob tej uri laufat po gozdu, potem bi pa res potrebovala psihiatra. user posted image


rabiš Toma C. da gr s tabo:D

(odgovor članu Kerensa*)
Neposredna povezava do sporočila: 380
   RE: Hiperaktivnost
10.11.2011 7:41:46   
urška

IZVIRNO SPOROČILO: mojcaziga


Bi me pa kaka urška ali pa pelin, če bi jaz napisala, da sem kakega ADHDejčka po prstih. Sploh ne upam pomisliti česa bi potem obtožili.




svojega lahko. po prstih, po riti, za ušesa. me ne briga prav nič. mojega ti pa pač ne bi dovolila.

(odgovor članu mojcaziga)
Neposredna povezava do sporočila: 381
   RE: Hiperaktivnost
10.11.2011 7:49:00   
urška
še en podpis pod nejcko. točno to je naredila naša učiteljica. seveda se mojemu sinu pove kaj je prav in kaj ni. (ne boste verjeli, tudi jaz mu doma povem milijonkrat kaj je prav in kaj ni). je pa naša učiteljica sistemačno naučila ostale otroke, da ga morajo ustavit. npr. ko se moj sredi pouka vstane in gre do sošolca in začne klepetat, mu zdaj že vsi otroci rečejo da: pusti me na miru, povedal mi boš kasneje, zdej nimava časa. en fant, ki ga ima moj sin najraje, tega še ne zmore. tako, da če mojemu pri ostalih ne rata, mu rata pri njemu.
drug problem: moj sin zelo rad stika po peresnicah. pobrska, vzame kaj ven in pogleda. učiteljica je otroke naučila, da naj ne paničarijo, ker stvari vedno da nazaj. kakor hitro so otroci začeli tulit: učiteljicaaaaaaaaaa, on mi je pa to in to vzeeeelllll!!!! je bilo samo slabše. če reakcije s strani otrok, tudi moj odneha.

(odgovor članu urška)
Neposredna povezava do sporočila: 382
   RE: Hiperaktivnost
10.11.2011 8:48:04   
katy83
vau, nejcko, hvala še za to (kako ravnati v razredu)user posted image ---zdaj, ko sem to prebrala, mi je tak čisto logično. user posted image

(odgovor članu urška)
Neposredna povezava do sporočila: 383
   RE: Hiperaktivnost
10.11.2011 9:02:50   
liliana
IZVIRNO SPOROČILO: Kerensa*

PoGooglaj še malo.

In ne - nikakor ne verjemi izključno meni. Lahko pa, če želiš, verjameš tudi meni.

Kajti diagnostika za ADHD je po celem svetu enaka. Tako, kakor je enaka ADHD sama. So pa razlike v interpretaciji diagnostike (kakor v vsem drugem na tem svetu) in razlike v uporabi diagnostike. Med drugim tudi zato tudi nekaterih primerov ADHD nikoli ne odkrijejo, nekateri, katerim se diagnosticira ADHD, pa ADHD sploh nimajo.


Se opravičujem, da se nisem strokovno pravilno izrazila......torej razlike vseeno so in tudi to obstaja, da se ADHD kdaj ne odkrije in da se kdaj diagnosticira takrat, ko je sploh ni......

(odgovor članu Kerensa*)
Neposredna povezava do sporočila: 384
   RE: Hiperaktivnost
10.11.2011 9:04:17   
Kerensa*
IZVIRNO SPOROČILO: liliana
IZVIRNO SPOROČILO: Kerensa*
PoGooglaj še malo.

In ne - nikakor ne verjemi izključno meni. Lahko pa, če želiš, verjameš tudi meni.

Kajti diagnostika za ADHD je po celem svetu enaka. Tako, kakor je enaka ADHD sama. So pa razlike v interpretaciji diagnostike (kakor v vsem drugem na tem svetu) in razlike v uporabi diagnostike. Med drugim tudi zato tudi nekaterih primerov ADHD nikoli ne odkrijejo, nekateri, katerim se diagnosticira ADHD, pa ADHD sploh nimajo.


Se opravičujem, da se nisem strokovno pravilno izrazila......torej razlike vseeno so in tudi to obstaja, da se ADHD kdaj ne odkrije in da se kdaj diagnosticira takrat, ko je sploh ni......

Seveda.

Kakor pri vseh ostalih boleznih oz. na vseh drugih področjih medicine so vedno in povsod možne različne interpretacije oz. posledično napake.

(odgovor članu liliana)
Neposredna povezava do sporočila: 385
   RE: Hiperaktivnost
10.11.2011 9:21:50   
mateyka
IZVIRNO SPOROČILO: nejcko
Ja, ogromno je odvisno od učitelja. Ogromno. Ogromno je odvisno tudi od amega sistema šole - bolj strog vzgojni načrt bo imela (za VSE učence)..


ja, kaj sem hotela omenit - način podajanja snovi se v šolskem sistemu počasi spreminja (sva se z možem pogovarjala, da je tudi bolj "user friendly otrokom/ljudem z adhd). zdaj, govorim specifično za univerze, samo mislim, da se bo počasi razširilo tudi v nižje šole. pri nas vem da imajo (študij psihologije specifično) kolokvije čez leto, ki omogočajo da ti z oceno le teh ni treba polagat končnega celoletnega izpita. na švedskih univerzah (specifično Dalana - ena zelo kavlitetnih), pa imajo še bolj dodelan sistem. imajo npr. tri vrste izpitov (specifično za jezik) govorni, poslušalni in pisalni. so tedenske domače naloge in tedenski testi, ki niso samo preverjanje ampak je obenem tudi vključeno tudi novo znanje (!). vse se ocenjuje sproti in se iz tega potegne povprečna ocena. hočem rečt - vse je delano v kratkih "šusih" in zelo učinkovito, jedrnato podana snov. prefect za adhd in a way imo user posted image moj mož pravi da je zelo učinkovit način podajanja znanja, ker si veliko več zapomniš in se navadiš sam absorbirat novo znanje skozi naloge, ki jih delaš sam. v glavnem zelo premišljen sistem podajanja znanja, ki imho mislim, da je sistem ki prihaja - učenje prihodnosti.

če pomislim kak sistem sem mela jaz na faksu, je tole majka user posted image

p.s. ja kerensa, ne sledim popolnoma, ker ne berem vsakega dolgega posta, ker je toliko pričkanja, da enostavno nimam volje it pleve in seme ločevat - je prevelik kup user posted image

< Sporočilo je popravil mateyka -- 10.11.2011 9:26:02 >

(odgovor članu nejcko)
Neposredna povezava do sporočila: 386
   RE: Hiperaktivnost
10.11.2011 9:34:33   
liliana
IZVIRNO SPOROČILO: nejcko

IZVIRNO SPOROČILO: liliana


Sicer pa nejcko....a si preden je dobil tvoj otrok diagnosticirano motnjo ADHD imela podobne pomislike o tej motnji kot jaz......?





Mislim, da sem glede tega že kar veliko napisala, tam nekje bolj na začetku debate. Ne, nisem imela pomislekov.
Če sem čisto iskrena, se sploh ne spomnim, kdaj sem se srečala s tem terminom. Če se ne motim, je bilo to že po rojstvu sina.
Kot sem že napisala, sem že kmalu po sinovem rojstvu ugotovila, da je drugačen od drugih dojenčkov, ki sem jih poznala, drugačen od dojenčkov, o katerih sem kadarkoli brala, slišala. Dojenčki naj bi vendarle samo spali. Jedli, kakali, spali ... jedli, spali ... In vsi, ki sem jih poznala, tudi so, res so. No, edino od ene prijateljice hčerka je bila precej jokave sorte, se spomnim, ampak takrat ko je bila ona dojenček, mene dojenčki  še niso kaj dosti brigali user posted image No, še danes je raketa ta punca.

No, kot sem že napisala, sem takoj to omenila pediatrinji, kako me je odpikala, sem tudi že napisala.
Potem mi je pa enkrat mami dala za prebrati en članek o nemirnih otrocih in mislim, da sem takrat prvič zasledila izraz HA. Ker se je članek nanašal na mlajše otroke in s tem tudi predvsem na njihovo telesno aktivnost, trmo, neposlušnost, sem takoj pomislila, da bi znalo biti to to. Zakaj? Zato, ker res nisem bila buci buci starš, ves vzhičen nad lastnim otrokom, nad tem božjim darom, prestolonaslednikom ... Nisem ga razvajala, nisem mu vsega pustila. Če zdaj gledam nazaj, sem nad njim zganjala pravi teror s svojo doslednostjo in nepopustljivostjo, ko sem ga skušala strpati v  klišejske okvirje, kakšen mora biti otrokuser posted image   Otrok mora ubogati vsaj na tretjo besedo ... moj ni. Ne prvič ne drugič ne stotič. Za eno in isto stvar (npr. ne meči daljinca po tleh). Pa četrtič povzdignila glas ... pa sem mu skušala preusmeriti pozornost ... pa sem ga fizično odstranila ... pa spet ene 4x glasno in jasno povedala ... grdo gledala, žugala s prstom - daljinec je spet letel po tleh, pa sem zavpila ... pa sem zakričala ... in ja, tudi usekala po prstih (zdaj me pa križajte) ... dalinjec je bil spet na tleh. In jutri tudi  - pa ponovi vajo - pa pojutrišnjem tudi - pa smo spet ponovili vajo in td. itd. itd.
Pa sem mu rekla, ne dotikaj se pečice, on konstantno okoli pečice. Pa sem mu spet ponovila, da se bo opekel. nič. On se muva okoli ... ko ni 10x pomagalo, sem mu prstek narahlo pritisnila ob pečico, da bi videl, da res peče ... roko je takoj umaknil, debelo gledal ... nato pa ... oh, ja ... se z obema dlanema naslonil na pečico - nekako tako so klavrno propadli vsi naši vzgojni ukrepi. user posted image

O, ne ... nikoli nisem dvomila, ker moj otrok je bil v vseh pogledih tipičen otrok iz vseh člankov o HA, ki sem jih v njegovih prvih letih življenja prebrala (takrat še nisem imela interneta). A mojih opažanj ni nihče vzel resno. Bil je pač le bolj živahen otrok ... a ko sem ga primerjala z drugimi, tudi živahnimi otroki,  je bil moj otrok še bolj živahen od najbolj živahnega in neobladljivega.  user posted image Ne, nisem dvomila v HA, dvomila pa sem v lastno vzgojo in v lastnega otroka - dejansko sem nanj začela gledati kot na problematičnega in nevzgojenega mulca.  Ker mi je okolje to sporočalo. Ker so me vsi ali tolažili, da bo minilo, ali mi rekli, naj ga bolj na trdo primem (tako v stilu, jaz bi že red naredil user posted image ).






Glej.....jaz v tem tvojem opisu najdem tudi svojo hčerko.......ne pri vseh stvareh......s to razliko, da jaz pri vzgoji nisem bila vedno dosledna, nisem se imela vedno pod kontrolo in nisem je trpala v neke klišejske okvirje kakšen mora biti "priden in normalen" otrok, sem pač dopuščala možnost, da je vsak otrok različen....in jaz to priznavam ter prevzemam popolno odgovornost za njeno vzgojo nase (in seveda na svojega partnerjauser posted image )

Verjamem, da marsikateri starš tudi najde v teh opisih svojega otroka.....in ker je linija med adhd in nevzgojenostjo oz. razvajenostjo, karakterjem ipd. tanka, informacije pa so danes zaradi interneta zelo lahko dostopne, nekateri starši začno (ali podzavestno ali zavestno) iskati vzroke in opravičila za svojo vzgojo prav v teh motnjah......drugi starši pa pod nenehnih pritiskih okolice in družbe po popolnem otroku (ki itak ne obstajauser posted image ) začnejo v teh simptomih iskati svojega otroka in ga tudi najdejo, in ko kopljejo še globje in globje v tem, so v začaranem krogu.....in potem se kaj hitro lahko zgodi tisto, kar je metulj333 prej opisala, ko je popolnoma zdrav človek začel travmirati zaradi svojega otroštva, ker je tako "not padel"......tega vseeno ne morete zanikati, ker se tudi na raznorazmih forumih vsakodnevno odpirajo teme že pri nekaj mesečnih otrocih "A je moj otrok hiperaktiven? Ali ima moj otrok biopolarno motnjo, ker se v trgovini vrže nekontrolirano na tla in zahteva čokolado?"......

In nas zaradi tega ne morete kar vsepovprek obsojati, da dvomimo v vsak primer ADHD......ne jaz in ne mojcaziga pa nisva nikoli trdili, da motnja ADHD ne obstaja......kakor tudi nisva nikoli obsodili direktno nobene od vas treh, ki sodelujete na tej temi, da vaš otrok pa nima motnje ADHD, da je zgolj razvajen......izrazili sva zgolj svoje pomisleke in ti pomisleki so vas, ki ste čustveno vpletene, prizadeli...... 

(odgovor članu nejcko)
Neposredna povezava do sporočila: 387
   RE: Hiperaktivnost
10.11.2011 9:36:29   
liliana
IZVIRNO SPOROČILO: Kerensa*

IZVIRNO SPOROČILO: liliana
IZVIRNO SPOROČILO: Kerensa*
PoGooglaj še malo.

In ne - nikakor ne verjemi izključno meni. Lahko pa, če želiš, verjameš tudi meni.

Kajti diagnostika za ADHD je po celem svetu enaka. Tako, kakor je enaka ADHD sama. So pa razlike v interpretaciji diagnostike (kakor v vsem drugem na tem svetu) in razlike v uporabi diagnostike. Med drugim tudi zato tudi nekaterih primerov ADHD nikoli ne odkrijejo, nekateri, katerim se diagnosticira ADHD, pa ADHD sploh nimajo.


Se opravičujem, da se nisem strokovno pravilno izrazila......torej razlike vseeno so in tudi to obstaja, da se ADHD kdaj ne odkrije in da se kdaj diagnosticira takrat, ko je sploh ni......

Seveda.

Kakor pri vseh ostalih boleznih oz. na vseh drugih področjih medicine so vedno in povsod možne različne interpretacije oz. posledično napake.


Ja.

(odgovor članu Kerensa*)
Neposredna povezava do sporočila: 388
   RE: Hiperaktivnost
10.11.2011 9:39:10   
madela
O čem zdaj gre pravzaprav ta tema? O dokazovanju kdo ima bolj prav? Morda o tem da bi si starši pomagali z nasveti? Morda o tem,da se tudi nevedni kaj naučimo?

A ni totalno vseeno kdo ima prav in kdo ne?
Za tiste mamice,ki imajo doma zdravega otroka,pač ADHD ne obstaja. Lahko ste hvaležne za zdrave otroke,za mirno idilično življenje.
Za tiste mamice,ki pa imajo doma bolanega otročka,pa ADHD definitivno obstaja. Njihovo življenje,ni mirno,ni idilično,vsak dan se srečujejo s takimi in drugačnimi izzivi,ki ga marsikatera od nas ne bo nikoli izkusila. Pogumno se soočajo s tem,delajo vse kar je v njihovi moči,da bi bilo lažje njim,njihovim otrokom in okolici v kateri se gibljejo.
Obsojanje je res zadnja stvar,ki si jo zaslužijo.

In na koncu koncev,smo tukaj tudi takšni starši,ki se sprašujemo,"Ali je moj otrok tudi drugačen" in bi se želeli iz tega tukaj kaj naučit. Razen redkih izjem tukaj,berem samo neko obsojanje,dokazovanje v svoj prav...brezveze.
Jaz sem med tistimi,ki se sprašujem o svojem otroku,o svoji vzgoji. In neko tolmačenje,kao da si starši nekako potiho želimo dobit to odločbo je bolano! Kateri normalen starš si želi,da njegovega otroka ožigosajo z kakršnokoli boleznijo...NOBEN! In ne tudi jaz ne.po pravici povedano bi se raje dala iz kože,kot dobila tako odločbo...zakaj? Zato,ker mi s tem povedo da nimam upanja in da otrok ni samo en velik razvajenček,ampak dejansko bolan. Niti si ne predstavljam občutka nemoči,ko veš da ti noben vzgojni ukrep,noben psiholog,noben terapevt ne bo pomagal in otroka čudežno pozdravil. Še zmeraj upam in JA upam,da sem JAZ kriva,da je otrok tak kot je,ker to mi daje upanje,da bo le vse v redu in da je vse na meni,da bo bolje. Nočem odločbe,nočem zdravil,želim si samo zdravega otroka.

Mislim,da si je vsaka od teh mamic,ki imajo odločbe potiho želela,da je sama kriva za otrokove stanje in da ga bo tudi sama znala popravit,ampak tudi jaz ne morem sama odpravit srčne napake svojega otroka in tako tudi one ne morejo same odpravit bolezni imenovane ADHD user posted image
Če sem kiksnila,pač sem...in se zato opravičujemuser posted image

Hvala tistim izjemam od katerih se imam možnost naučit kaj novegauser posted image

< Sporočilo je popravil madela -- 10.11.2011 9:49:08 >

(odgovor članu Kerensa*)
Neposredna povezava do sporočila: 389
   [Brisano sporočilo]
10.11.2011 9:42:25   
Brisani uporabnik
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

(odgovor članu Anonimen)
  Neposredna povezava do sporočila: 390
   RE: Hiperaktivnost
10.11.2011 9:42:27   
liliana
IZVIRNO SPOROČILO: urška


me pa zanima: a za te psihične motnje in bolezni ter homoseksualnost, ki si jih zograj omenila, tudi meniš, da so posledica vzgoje oz. ne-vzgoje?


Ne.....pri vseh pojavnih oblikah ne.....pri nekaterih pa......

(odgovor članu urška)
Neposredna povezava do sporočila: 391
   RE: Hiperaktivnost
10.11.2011 9:49:34   
mateyka
IZVIRNO SPOROČILO: liliana
Verjamem, da marsikateri starš tudi najde v teh opisih svojega otroka.....in ker je linija med adhd in nevzgojenostjo oz. razvajenostjo, karakterjem ipd. tanka, informacije pa so danes zaradi interneta zelo lahko dostopne, nekateri starši začno (ali podzavestno ali zavestno) iskati vzroke in opravičila za svojo vzgojo prav v teh motnjah......


metulj ko si že prej spraševala - zaradi TEGA (odebeljeno) ne moreš (vsaj meni se zdi neprimerljivo) primerjat adhd in duševnih bolezni. oz. imo ne moreš slednje (ker so le te uničevalne za psiho in čustveni del človeka) uporabit kot "comparison case" za karkoli pri adhd..

< Sporočilo je popravil mateyka -- 10.11.2011 9:50:02 >

(odgovor članu liliana)
Neposredna povezava do sporočila: 392
   RE: Hiperaktivnost
10.11.2011 10:03:46   
nejcko
IZVIRNO SPOROČILO: liliana


Glej.....jaz v tem tvojem opisu najdem tudi svojo hčerko.......ne pri vseh stvareh......s to razliko, da jaz pri vzgoji nisem bila vedno dosledna, nisem se imela vedno pod kontrolo in nisem je trpala v neke klišejske okvirje kakšen mora biti "priden in normalen" otrok, sem pač dopuščala možnost, da je vsak otrok različen....in jaz to priznavam ter prevzemam popolno odgovornost za njeno vzgojo nase (in seveda na svojega partnerjauser posted image )

Verjamem, da marsikateri starš tudi najde v teh opisih svojega otroka.....in ker je linija med adhd in nevzgojenostjo oz. razvajenostjo, karakterjem ipd. tanka, informacije pa so danes zaradi interneta zelo lahko dostopne, nekateri starši začno (ali podzavestno ali zavestno) iskati vzroke in opravičila za svojo vzgojo prav v teh motnjah......drugi starši pa pod nenehnih pritiskih okolice in družbe po popolnem otroku (ki itak ne obstajauser posted image ) začnejo v teh simptomih iskati svojega otroka in ga tudi najdejo, in ko kopljejo še globje in globje v tem, so v začaranem krogu.....in potem se kaj hitro lahko zgodi tisto, kar je metulj333 prej opisala, ko je popolnoma zdrav človek začel travmirati zaradi svojega otroštva, ker je tako "not padel"......tega vseeno ne morete zanikati, ker se tudi na raznorazmih forumih vsakodnevno odpirajo teme že pri nekaj mesečnih otrocih "A je moj otrok hiperaktiven? Ali ima moj otrok biopolarno motnjo, ker se v trgovini vrže nekontrolirano na tla in zahteva čokolado?"......

In nas zaradi tega ne morete kar vsepovprek obsojati, da dvomimo v vsak primer ADHD......ne jaz in ne mojcaziga pa nisva nikoli trdili, da motnja ADHD ne obstaja......kakor tudi nisva nikoli obsodili direktno nobene od vas treh, ki sodelujete na tej temi, da vaš otrok pa nima motnje ADHD, da je zgolj razvajen......izrazili sva zgolj svoje pomisleke in ti pomisleki so vas, ki ste čustveno vpletene, prizadeli...... 


Verjamem, da marsikdo v mojem opisu najde svojega otroka. In res je - so obdobja v otrokovem razvoju, ko otrok dejansko funkcionira kot kakšen ADHD - obdobje trme pri 3 letih npr. - eni seveda bolj, drugi manj očitno.
In na ta obdobja sem se tudi jaz zanašala, tudi večina ljudi me je na tak način tolažila: saj bo minilo, moj ima tudi zdaj take izbruhe, še eno leto potrpi, pa bo bolje ... sem čakala eno leto, dve, tri, a bolje ni bilo, prav nasprotno, zame osebno je bilo čedalje huje, ker sem videla, kako pri ostalih otrocih razna obdobja trme in uporništva izginevajo, pri našem pa težave ostajajo. Še več, ob opazovanju sinovih vrstnikov (ki so se umirjali, postajali čedalje bolj dojemljivi) se mi je zdelo, da moj čedalje bolj izstopa.

Ampak kot smo že napisali, trma in nesodelovanje, neustavljiva potreba po gibanju v času predšolskega obdobja ni toliko moteča. Itak bolj ali manj vsi otroci grejo čez te faze, tako da se tudi v vrtcu to toliko ne opazi. Poleg tega je predšolski otrok bodisi v domačem varstvu ali v vrtcu veliko zunaj na zraku, se igra ... skratka dogaja se mu. Večje težave se pojavijo samo takrat, ko je potrebna zbranost za kakšno mirno dejavnost.
Ko pa pridejo otroci v šolo, kjer je potrebno kar naenkrat pa večji del zbrano sodelovati, se pa resnično pokaže, kateri otrok ima resne težave in kateri ne. In se to stopnjuje iz razreda v razred, povezano s čedalje večjo stopnjo zahtevnosti.
In zato strokovnjaki šele v šolskem obdobju postavijo diagnozo, ker se motnja v vsem svojem sijaju najbolj pokaže ravno takrat, ko je otrok prisiljen delovati v nekem ozkem sistemu, ki ga do takrat ni vajen.
Seveda so otroci različni in se tudi različno hitro prilagodijo takemu sistemu, eni takoj, eni potrebujejo nekaj časa, drugi malo več, treji še malo več ... ampak slej ko prej se velika večina otrok prilagodi šolskemu načinu dela.
ADHD otrok pa se ne prilagodi, še več, pri njem pa gre stvar samo še navzdol. Bolj ko se zahtevnost in obseg dela zvišuje, bolj ko se od njega zahteva statičnost in večurna zbranost, bolj se mu bo trgalo.
Vsaj tako je bilo pri mojem otroku (in pri večini, ki jih oznam). Prvi razred je še šlo, ker snovi ni bilo veliko, veliko so se še igrali, bili zunaj in tako. Tudi konfliktov s sošolci in učiteljico v prvem razredu ni bilo veliko. So bile določene težave, seveda, ampak smo jih skupaj nekako uspešno reševali.
V drugem razredu se je količina snovi povečala, snov je že zahtevala neko sistematičnost, zbranost. Manj je bilo igre, manj igranja zunaj, bolj se moj otrok ni več znašel. Svoje frustracije je pač začel izražati čedalje bolj pogosto in čedalje bolj intenzivno.
V trejem pa je šlo že kar zares ... in dejansko je postal grozen.

Vsak straš pozna svojega otroka najbolje. Pri prepoznavi ADHD otroka je potrebno samo znati dobro opazovati ga, biti pozoren na njegove reakcije v specifičnih okoljih. In strinjam se, da danes veliko staršev hoče popredalčkati svojega otroka. Veliko staršev tudi išče izgovore, ampak to, da se to dogaja  tudi na vseh drugih ravneh človekovega življenja (hvatanje krivin, namreč), smo že 100x povedali, kajne.

(odgovor članu liliana)
Neposredna povezava do sporočila: 393
   RE: Hiperaktivnost
10.11.2011 10:15:55   
uškinamama
smo že 100x povedali, kajne.


Smo user posted image , ampak dokler ne boste skupaj z urško, kerenso javno priznale , da imate nevzgojene otroke, da ste starši za en k.urac, da adhd ne obstaja......ne bo mira. user posted image  Šala, mala.

_____________________________

Najina Uš : staršem prijazen otrok.


(odgovor članu nejcko)
Neposredna povezava do sporočila: 394
   [Brisano sporočilo]
10.11.2011 10:21:15   
Brisani uporabnik
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

(odgovor članu mateyka)
  Neposredna povezava do sporočila: 395
   RE: Hiperaktivnost
10.11.2011 10:27:58   
nejcko
Je pa Madela dobro napisala - vsi starši si želimo zdrave, lepe, dobre,  lepo vzgojene, pridne otroke. V trenutku, ko se starš znajdev situaciji, da temu ni tako, pa so reakcije različne, kar je pravzaprav povsem logično, saj smo si ljudje tudi zelo različni. Enemu staršu lahko otrokova bolezen/motnja predstavlja "izziv" in se bo z vso silo lotil problema, drugemu bo padlo vse dol in bo otroka morda celo zapustil, tretji bo sam zbolel od hudega, četrti bo zamahnil z roko, peti bo izkoristil priliko ... različni smo si. Vprašanje je le, kdo komu lahko sodi.

Berem temo na sosednjem forumu - starši iščejo vzrok za otrokove težave. Ko jim ga stroka da, pa se nanjo jezijo in diagnoze nočejo sprejeti. Hecno, ne, kako smo si različni. Mi je pa vseeno hecno, glede na obe debati, da po mnenju nekaterih obstajamo starši, ki na vsak način hočemo otroka nareiti bolnika in mu prilepiti etiketo, na drugi strani pa so starši, ki se podobne etikete na vsak način branijo. In še bolj čudno, na tisti debati se pojavljajo enaki dvomi kot tukaj - ali motnja res obstaja ali ne, ali jo je moč dokazati ali ne ... pa debata tam pol toliko ni tako "plodna", kot  je tale user posted image

Čudni smo, čudni ljudje user posted image

(odgovor članu nejcko)
Neposredna povezava do sporočila: 396
   RE: Hiperaktivnost
10.11.2011 10:30:30   
urška

IZVIRNO SPOROČILO: nejcko

In na ta obdobja sem se tudi jaz zanašala, tudi večina ljudi me je na tak način tolažila: saj bo minilo, moj ima tudi zdaj take izbruhe, še eno leto potrpi, pa bo bolje ... sem čakala eno leto, dve, tri, a bolje ni bilo, prav nasprotno, zame osebno je bilo čedalje huje, ker sem videla, kako pri ostalih otrocih razna obdobja trme in uporništva izginevajo, pri našem pa težave ostajajo. Še več, ob opazovanju sinovih vrstnikov (ki so se umirjali, postajali čedalje bolj dojemljivi) se mi je zdelo, da moj čedalje bolj izstopa.


isto jaz. vsako leto za njegov RD sem si zjutraj rekla: ok. eno leto je okoli. zdej bo pa mogoče malo lažje. my ass. še slabše je bilo.

(odgovor članu nejcko)
Neposredna povezava do sporočila: 397
   RE: Hiperaktivnost
10.11.2011 10:30:36   
ZARA
IZVIRNO SPOROČILO: nejcko

Je pa Madela dobro napisala - vsi starši si želimo zdrave, lepe, dobre,  lepo vzgojene, pridne otroke.


A tvoji niso iz kataloga potem?

_____________________________

This will take some time depending on
your operating sistem and hardware.
(plačano oglasno sporočilo).

(odgovor članu nejcko)
Neposredna povezava do sporočila: 398
   RE: Hiperaktivnost
10.11.2011 10:30:52   
Kerensa*
IZVIRNO SPOROČILO: uškinamama
smo že 100x povedali, kajne.

Smo user posted image , ampak dokler ne boste skupaj z urško, kerenso javno priznale , da imate nevzgojene otroke, da ste starši za en k.urac, da adhd ne obstaja......ne bo mira. user posted image  Šala, mala.

A nisem jaz že nekje napisala, da imam kombinacijo 3v1 (ADHD, nevzgojenost in puberteta)? user posted image

(odgovor članu uškinamama)
Neposredna povezava do sporočila: 399
   RE: Hiperaktivnost
10.11.2011 10:39:14   
nejcko
IZVIRNO SPOROČILO: ZARA

IZVIRNO SPOROČILO: nejcko

Je pa Madela dobro napisala - vsi starši si želimo zdrave, lepe, dobre,  lepo vzgojene, pridne otroke.


A tvoji niso iz kataloga potem?


Samo eden, pa še ta se je sfižila zadnje čase  user posted image No, saj ni čudno, hiperaktiven brat in starši, ki ne znamo vzgajati ... je+++ gat, proizvajalec pač ni odgovoren za nastalo škodo s strani uporabnika - še najboljša vaza se razbije, če jo vržš ob tla user posted image

(odgovor članu ZARA)
Neposredna povezava do sporočila: 400
Stran:   <<   < Prejšnja stran  14 15 [16] 17 18   Naslednja stran >   >>
Stran: <<   < Prejšnja stran  14 15 [16] 17 18   Naslednja stran >   >>
Pojdi na:





Kako povečati možnosti za zanositev
To so načini za hitrejšo zanositev - spremljanje plodnih dni, zdrav življenjski slog in redni spolni odnosi. Ob težavah ...
Nosečnost: Tabela rasti ploda po tednih
Kako velik je plod v posameznem tednu nosečnosti? Preveri, kako izgleda nosečnost po tednih!
To so najbolj redka otroška imena
Med izumirajočimi imeni so po našem mnenju čudovita imena tudi za sodobne novorojenčke. Katera imena vse bolj izginjajo ...
Kam z otroki za noč čarovnic 2024?
Letos bodo noč čarovnic po Sloveniji zaznamovali številni dogodki za otroke, od zabavnih delavnic do strašljivih dogodiv...
Zdravo prehranjevanje se začne že v vrtcu
Marjeta Podpečan, odgovorna za prehrano predšolskih otrok v zavodu Kranjski vrtci, nam je pojasnila, zakaj pogosto vklju...




Za doječe matere.
пеперутка16

Malo čudno vprašanje, ampak me zanima, ali so doječe mamice poskusile svoje mleko?