petarda
|
IZVIRNO SPOROČILO: *bubi* IZVIRNO SPOROČILO: petarda Zanimivo....mene to ne bi motilo. Jaz mogoče gledam (tudi) z vidika svojega poklica. Take igrače enostavno ne sodijo ne v vrtec ne v šolo. In v isto kategorijo uvrščam mobilne telefone. Ja, naj jih imajo, ampak ko so pod mojim nadzorom jih ne smem videt In verjemi, to blazno moti tudi vzgojiteljici... saj mu vzameta in pospravita, ampak zakaj morata oni dve biti tisti "grdi". Zakaj ne bi starši prevzeli vzgoje in otroku povedali, kaj se sme in kaj ne? In če se bo tej igrački kaj zgodilo - kdo bo kriv? Ja seveda, vzgojiteljici Pa ne bi temu dajala toliko pozornosti, ampak lani se je nekaj podobnega zgodilo pri bubiju. En otrok je nosil take igrce v vrtec, potem pa je skupinica fantov sedela v enem kotu in buljila v ekran. Ker igral je itak samo eden. Vzgojiteljica pa je imela mir, seveda. Smo starši zaropotali. Sicer nisem prepričana, da je to res (ali take stvari res obstajajo ), ampak govorilo se je že tako daleč, da se s tako zadevo povezujejo tudi na internet in gledajo neprimerne vsebine. Pojma nimam, kaj točno so imeli in ali je to možno, pa me sploh ne zanima. Že to, da je moj otrok sedel nekje v kotu in buljil v tako igrco, me moti. In ja, mene moti, da nekdo nosi v vrtec (po mojem mnenju) neprimerne igrače in se z njimi hvalisa. Ker sem prepričana, da ima tak pristop tudi do drugih otrok v skupini, če je že meni, ki me sploh ne pozna, prinesel kazat in se hvalit. Pol pa ti mene vprašaš, kje moji otroci vidijo vse take stvari, da si jih potem želijo Glede tistega z internetom...ne verjamem, da bi bilo kaj takega res. Glede nošenja takih stvari v vrtec (PSP, telefon...) je pa bilo pri nas vedno jasno, da se takih stvari v vrtec ne nosi in sem prepričana, da bi petarditovi vzgojiteljici urgirali pri starših, ki otrokom to dovolijo. Mene osebno pa res ne gane, če ima en otroček neko igračko (tudi neprimerno npr. mobitel, PSP) s sabo in jo potem razkazuje mojim otrokom...ali meni. To bi vzela, kot znak, da je čas za par pogovorov s petarditom v stilu..ni vse zlato, kar se sveti...ni pomembno kaj imamo, temveč kako se imamo...in ja...življenje ni potica in ni vedno samo lepo in ne moremo imeti vse kar si želimo, pa vseeno smo lahko zelo, zelo srečni, da smo zdravi in da se imamo radi...ipd :) En tak pogovor smo nazadnje imeli, ko je njegova sestrična, ki je stara toliko kot junior dobila otroški štirikolesnik. Ampak tisti čisto pravi, na bencin. Itak, da sta moja dva škrata izrazila željo, da bi to imela, pa sem jima povedala, da se meni zdi brezvezno in neprimerno, da veliko raje vidim, da se vozita s kolesi, da je to tudi bolj zdravo in varno...nista niti malo komplicirala in takoj dojela. Zdaj sem se že itak navadila, da bi onadva vsako stvar "imela", če pa je ne moreta imeti, pa ju tudi dosti ne gane. Evo ravno danes sem ga vprašala kaj si želi za rojstni dan. Nima posebne želje, rad bi morda samo par čokoladic z dinozavri. Torej mu bom kupila globus, po moje bo navdušen. Aja...pa čokoladice...itak No, v glavnem....jaz bi jih rada vzgojila tako, da ne bodo nesrečni zaradi tistega, česar nimajo, temveč, da bodo srečni s tistim, kar imajo. Saj vem, da bi jih ti tudi ...imava pač drugačne načine, poglede, nauke, tajming...sva si različni, čeprav se imava radi, ne?
|