petarda
|
Evo še tole...sem našla na čveku, pa če katera spregleda... 
Kadar se vam zgodi, da izgubljate kontrolo nad lastnim življenjem, kadar vam je dan s 24 urami prekratek, pomislite na velik kozarec kislih kumaric… in ne pozabite na kavo! 
Profesor je stal pred svojimi študenti pred začetkom predavanja filozofije, za seboj je imel nekaj predmetov in čakal. Ko se je predavanje pričelo, je brez besed predse dvignil velik prazen kozarec, v katerem so bile prej kisle kumarice, ga položil na kateder in napolnil z žogicami za namizni tenis. Potem je vprašal študente, ali je kozarec poln. Strinjali so se, da je. Nato je profesor vzel škatlo, polno kamenčkov, in jih sipal v kozarec, ki ga je rahlo pretresal. Kamenčki so se odkotrljali v prazen prostor med žogicami. Tedaj je spet vprašal študente, ali je kozarec poln. Spet so se strinjali. Naslednja škatla, ki jo je profesor vzel, je bila polna peska. Ko ga je sipal v kozarec, je pesek zapolnil še vse preostale prazne kotičke med žogicami in kamenčki. Še enkrat je vprašal študente, ali je kozarec poln. Skrušeno so odgovorili, da je. Tedaj je profesor izpod katedra vzel dve skodelici polni kave in ju zlival v kozarec. Kava je natopila pesek. Študenti so se smejali. »Sedaj« je rekel profesor, potem ko je smeh pojenjal, »želim, da razumete, da ta kozarec predstavlja vaše življenje: Žogice za namizni tenis so pomembne stvari v vašem življenju : vaša družina, vaši otroci, vaše zdravje, vaša vera in stvari, ki se jim predajate. To so tiste stvari, s katerimi bi vaše življenje bilo še zmeraj izpolnjeno- tudi če bi vse drugo izginilo!
Kamenčki predstavljajo druge stvari, ki so za vas pomembne: vaša služba, vaša hiša, vaš avto.
Pesek pa predstavlja ostale stvari. Tiste male stvari. Če napolnite ves kozarec s peskom, v njem ni več mesta za žogice za namizni tenis in za kamenčke. Enako je v vašem življenju. Če porabite ves svoj čas in energijo za male
stvari, nikoli ne boste imeli mesta in časa za pomembne stvari. Skrbite za stvari, ki so ključne za vašo srečo! Igrajte se s svojimi otroki. Najdite čas in pojdite k zdravniku. Peljite partnerja na večerjo. Obnašajte se, kot da imate spet 18 let. Naučite se uživati… Za čiščenje stanovanja in za popravilo stvari bo vedno dovolj časa. Najprej poskrbite za žogice za namizni tenis - stvari, ki so za vas resnično pomembne. Ugotovite svoje prioritete. Vse ostalo je pesek.«
Tedaj je ena od študentk dvignila roko in vprašala: "In kaj predstavlja kava?" Profesor se je nasmejal. "Všeč mi je, da ste to vprašali! Kavo vlivam zato, da bi vam pokazal, da ne glede na to, koliko mislite, da je vaše življenje polno, je v njem vedno prostor za skodelico kave s prijateljem!"
Zdaj pa grem....moja mala žogica se je zbudila 
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
pa tole hiško 
tisto kosmato plišasto kepico, ki se menda smeje, lupčka,... pa naj ji bo, ko ima ravno rojstni dan 
....sem mu kar mislila globus kupit 
....hmmm...mogoče bi bilo res dobro, če ga prej vprašam... 
....je bil pa zelo razočaran, ker ne bo zvedel skrivnosti 
....no, potem sem mu povedala, da mu sicer lahko povem, ampak je za starejše otroke, pa da ni dobro, če se prekmalu izve....ah...kr neki sem bluzila 
... Anica je le 8 let stara 
, sem mu potem povedala, da mu pri osmih letih povem, ko bo star toliko kot Anica...nekako se je potolažil s tem in dodal: " Še tri leta...komaj čakam!" 
. In verjamem, da bo enkrat tudi našel čas zame in me obiskal. Mleko in piškoti, ga bodo itak čakali pod jelko
... najprej sem s prijateljico čvekala preko gmaila, potem je klical ati, da je kavo skuhal, sta prišli še dve sosedi in smo čvekali.... potem me je alja tako žalostno gledala, da sem mogla iti z njo na sprehod in je bilo tako krasno hodit po šelestečem listju, da sva bile kar dolgo zunaj, pa še srečali sva enega gospoda, ki je bil nad njo čisto navdušen in sva potem ene 10 minut čvekala o psih, potem je prišla k nam sosedova psička in z aljo sta noreli po dvorišču in ko sva prišli notri sem jo morala direkt skopati tako umazana je bila. zdaj sem jo še s fenom za silo posušila, ker jo je zeblo in zdaj bi bil končno čas za peglanje, ampak ne vem, če se mi sploh splača, glede na to, da grem popoldne delat
. In verjamem, da bo enkrat tudi našel čas zame in me obiskal. Mleko in piškoti, ga bodo itak čakali pod jelko
