Tulipan12
|
IZVIRNO SPOROČILO: KOKICA32 Hvala, Tulipanček za tvojo zgodbi. Saj tako nekako si tudi jaz predstavljam 2. porod. Čeprav, priznam me je tokrat res strah iti roditi, v primerjavi s prvič, ko sem bila veliki heroj in potem doživela 22,5h trpljenje, pa Valentin (apgar siecr 9, 9, 9) celi bogi, vijola barve, takoj na paracetamol (ker je bil predolgo v porodnem kanalu in je stokal), ne vem,kaj je to, da ti otroka položijo še neumitega na prsa, še umitega so mi ga dali le za 3sek. in takoj odnesli na intezivno....mene pa tam pustili samo, brez vode in hrane po skoraj enem dnevu.... Ne, tega ne želim več! V drugo pa res veš, kaj lahko zahtevaš in gre verjetno lažje. A v sebi nosim zelo močan, negativen občutek od prvič. Ki se ga ne morem znebiti. Kaj pa si jim vse rekla, da zahtevaš, da bi rada imela, tvoje želje? Tudi Lia je prve trenutke življenja preživela na kisiku in atibiotikih, 3 dni intenzivne... jaz pa brez kakršnegakoli podatka o tem, kaj je z mojim otrokom!!!Eh!!!! Prosila sem za alternativno sobo, pručko za spuščanje otroka v kanal, EA, če bo hudo (dopoldan), odločno babico, ki me zna vodit skozi popadke (dobila najboljšo), vodo za pit (v prvo nisem smela ), za vsak poseg (umetni popadki, količina, sredstva za lajšanje bolečin) so me morali vprašat, če lahko in kdaj lahko, čuvanje presredka (za 1 šiv sem se sama vtrgala), T. me je pri celem iztisu držal pod hrbtom in skoraj dejansko sam iztisnil otroka, pri Lii sta se mi 2 sestri metali po trebuhu, v glavnem full je bilo enih faktorjev, ki so oteževali prvi porod in drugega olajšali.
|