teodora75
|
Pozdrav še enkrat danes! sem take bolj 'pisalne' volje, mali spi in imam čas za tole, kar vam že dolgo obljubljam: izkušnja poroda v vodi. Najprej, zakaj sem se sploh odločila za to. En velik razlog je to, da je bila pri meni situacija taka, da sem precej dolgo mislila, da sploh ne bom mogla nikoli imet svojih otrok. Saj sem imela pri 15ih eno 'zoprno' operacijo, pri kateri so morali odrezat precej več kot bi si želela in dejansko je obstajalo malo malo možnosti, da nam lahko kaj rata. (To je tudi razlog, zakaj pri 36ih šele prvi otrok. Če bi se dalo, bi ga/jih imela že velikooooooooo prej.) No, pa sem rekla, da se vseeno ne dam in šla na posvet tudi k G za neplodnost, kjer je pogruntal, da ne more nič pogruntat in me poslal na laparoskopijo in histeroskopijo. To je bilo konec okt 2009. In - očitno je bil 'servis' tako uspešen, da sem bila naslednjega januarja povsem spontano noseča. aja, bistvo pa sem pozabila - za poseg sem se odločila v Postojni, saj naj bi me operirala hči tega dr (Reševa), pa se je potem drugače izšlo. Kakorkoli, bili smo noseči, seveda v nebesih in sem kar takrat rekla, če so pa takole zrihtali že tole, grem pa tudi rodit tja (sicer imam Lj porodnišnico par minut od doma). No in vedela sem, da obstaja tam možnost poroda v vodi in ko sem si pogledala film Orgasmic birth, sem bila odločena, da je to pravo zame in o drugem sploh nisem več razmišljala. Mesec pred PDP sem šla k njim, kjer mi je prijazna babica razložila kar me je zanimalo, pokazala sobo z banjo in si zapisala da sem bila pri njih. potem pa smo čakali... do tistega četrtka zgodaj zjutraj (5:30), na polno luno, ko mi je odtekla voda. Moj je moral še prit pome z Gorenjske v Lj, jaz sem bila čisto skulirana in smo šli. Takrat še nisem imela nič popadkov ali karkoli. Tam so me prijazno sprejeli, pogledali, bila sem že malo odprta in vprašali so me, ali hočem umetne popadke ali bomo čakali. Pa smo se zmenili, da malo čakamo in hodim okoli, če pa do 11h (dop) ne bo nič, pa začnemo z umetnimi popadki, da ne bom potem preveč utrujena. Sledili so vsi 'nujni postopki' in pospremili so me v porodno sobo z banjo. Postopek gre potem naprej tako, da te ne pustijo v vodo, dokler nisi odprt vsaj 5 cm, saj naj ne bi bil potem predolgo v vodi. In priznam, da sem že kooooooooomaj čakala, da sem prišla do tja, saj so me popadki, ki sem jih že predihavala deloma stoje, deloma leže na postelji kar konkretno boleli. In ko sem se končno namestila v kadi polni vode in ko so prižgali še mehurčke na ful, mi je neskončno odleglo. In potem je vse skupaj trajalo hm, ne vem, 2 ali 3 ure in ob 15:05 smo že dobili našega fanta. Nič rezana in nič strgana. Je pa bila na koncu že kar precej panika, saj se je zagozdil nekje v porodni kanal in je bila kar panika in če ne bi res prav takrat rodila, bi me gotovo dali na suho in bi mogla tam končat. Zdaj pa glavno: ja, jaz sem še vedno prepričana, da je bilo zame to precej lažje, kot če bi rodila 'na suhem'. Ker sem res čutila, kako zelo lažje mi je bilo potem, ko sem že bila v vodi in tudi sami mehurčki (jacuzzi) so še pa še pomagali. Drugo pa je, da če bi v naprej vedela, kakšne posledice bo to imelo za otroka, se pa za to definitivno ne bi odločila. Saj takrat, ko smo bili na posvetu in tudi še tik pred porodom, so vsi blazno hvalili to in kako je super in sploh, potem pa, ko smo imeli toliko težav, sem od parih dr slišala, da pa oni tega sploh ne priporočajo in da bodo morali celo ukinit, pa da so imeli ravno lani (skoraj ???) vse porode, ki so jih tako izvedli potem malo 'zakomlicirane' - skratka vsi otroci so imeli **** okužbo. Ja, prvi dan je kazalo vse super, drugi dan zvečer pa so mi že sporočili, da je sum na ne vem katero infekcijo in začel je dobivati intravenozni precej močan antibiotik. To je pomenilo, da so mi ga vsak večer odpeljali (jaz sem (bila) ena tistih 'čudnih' mam, ki sem ga tudi ponoči želela imet pri sebi, čeprav to tam skoraj ni v navadi), ga priklopili na pač neko zdravilo in to mu je potem teklo enkrat v nogico, pa spet v roko in spet v drugo nogo, saj se je nkrat zamašilo vse skupaj in bogo dete je bilo kot malo cedilo, saj so mu tudi kar naprej jemali kri, da so videli, kaj se dogaja. Potem je imel še neko vnetje ušesa, kar naj bi bila tudi posledica vode, pa zlomljeno ključnico kar sem izvedela šele 4 dan kar tako, kot da je pa to čisto brez veze. Tako sva bila tam cel teden namesto 3-4 dni, imel je potem tudi zlatenico in v glavnem se tega tedna ne rada spominjam. V glavnem je to to. Danes več ali manj 'pozabljeno' in k sreči je zdrav 8 mesečnik, ima pa res precej zastoja v motoričnem razvoju, ampak tega pač ne pripisujem načinu poroda. Kaj naj nakoncu rečem? Z vsem kar vem danes... Ne, definitivno grem naslednjič rodit na Jesenice 'na suho' če bo vse po planu. Ja, bila je 'zanimiva' izkušnja, le posledice niso bile niti najmanj zanimive. Predvsem zamerim sami bolnici (ali osebju) v PO, da je bilo na posvetu to tako zelo priporočeno (morda zato, ker bolnica od tega dobi 180 € ???), potem pa kar naenkrat sploh ne več. Kaj se med tem (od lanskega septembra) dogaja tam ne vem. Mogoče so celo higienske razmere kaj bolj 'doterane' in se kaj takega zdaj sploh ne bi zgodilo, mogoče smo samo mi imeli tako smolo, mogoče bi se porod na suhem končal še precej bolj neugodno... Vsekakor je to moja izkušnja, dokaj sveža in upam da bo kateri pomagala pri odločitvi. Če še katero kaj zanima, sem na voljo, lahko tudi preko ZS ali pa v živo na kakšnem kofetu ali sprehodu. Saj res, Ljubljančanke, se še kaj vidimo? Še enkrat vsem lep večer in jutri en krasen 'svež' dan! T.
|