bomboncek1
|
IZVIRNO SPOROČILO: kalbo IZVIRNO SPOROČILO: bomboncek1 Mah, no. Eni molzejo državo, vi pa očitno molzete vrtec za dva in stare starše za enega. Da bi mamica napisala prošnjo zvečer, ko otroci spijo? Ma ni šans, kajne? Takrat mora ona najbrž gledat kak film. In počivat, ker ima ona 3 otroke, pa čeprav od 16.30 dalje dokler grejo spat . Ali pa likat, ker za 3 je toooliko dela, da jih ne moreš imet, ker je toliko dela zaradi njih. Saj jih ne moreš čuvat in hkrati prat in likat! Lepo si je omislit 3 otroke. So naporni, kajne? Kakih 8 ur na dan jih je pač treba oddat, ali v vrtec, ali k babici...sam da nekam grejo. Da nisi ti nekje mene zamešala z nekom drugim. Midva sva oba zaposlena in moji otroci niso naporni. Za 9 ur jih je pa treba nekam dat, ker smo pač 8 ur v službi, za pot tja in nazaj pa tud porabimo vsaj eno uro. Moje tašče pa ne molzem, žal, ker sem ji do nedavnega plačal ravno toliko kot vsak drug, zdaj pa noče več vzet, ji pa skompenziram drugje. Kar se pa prošenj tiče, pa nebi o tem. Prošnje je treba pošiljat zjutraj, ko so oglasi oddani, ne pa ob 9 uri zvečer. Sicer pa itak brez veze debatirat s tako negativno osebo, kot si sama. Sicer pa...kaj maš že ti proti mojim trem otrokom.... Ja, oprosti, sem precej pretiravala. Malo sem jezna, ne nate, ampak kar tako v zvezi z vso to tematiko. Jaz še vedno zagovarjam, da bi bilo prav, da bi vsi otroci dobili vrtec, neglede na prednost tega in prednost onega. Nič nimam proti tvojim trem otrokom, niti proti nobeni družini z enim, dvema, tremi ali več otroki. Samo na živce mi gre, ker kar naenkrat ratajo tej otroci "v napoto" pri stvareh, ki mesečno vzamejo piši riši 8 ur in zaradi tega imajo ti otroci prednost pred ostalimi. Prošnje so pa tako...Napišeš eno in jo razpošiljaš okoli, kvečjemu narediš lepotni popravek ali dva, popraviš datum in jo oddaš. Pa tudi ne vem, da bi imeli prednost taki, ki oddajo prošnjo takoj ko je ta objavljena. Rok za oddajo je navadno zakonskih določenih 8 dni in ustrezen kandidat nisi zato, ker jo pošlješ takoj, pač pa zato, ker med vsemi oddanimi izstopaš. Mirno jo lahko natisneš, podpišeš in pošlješ zadnji dan razpisanega roka, in to celo ob 19. uri zvečer. Meni, osebno, pomeni pri delavcu veliko tudi njegova iznajdljivost. Če mi pride na razgovor nekdo, ki že na vratih začne jamrat, da ne ve kam bo dal otroke, pač nagonsko pomislim, da "išče delo in moli boga da ga ne najde". Za "plan B" še nihče ni slišal? Imam izkušnje tudi s skrajšanim delovnikom in to v svoji službi, z dvema mamicama. Ena oddela svoje 4 ure zelo korektno, druga bega z mislimi cel dan okoli tega kaj mora za svoje tri otroke naredit, pa ne bo časa za to, pa ne bo časa za ono, vse ji je naporno, boji se, da jo bo služba utrudila in da popoldne ne bo sposobna ahtat svoje malčke. Hkrati pa po 12. uri odide po opravkih, v trgovine, šoping, na kavice, na obiske k prijateljicam, ležat domov na kavč, k frizerki, kozmetičarki, na masažo, v bazen, ovo ono, simo tamo, otroci pa do zadnje minute v vrtcu. Okej, njena pravica do skrajšanega delovnika, naj jo koristi, mene to nič ne boli, vendar mi da mislit. Prva nikoli ne hvata krivin ali se izgovarja na otroke, druga pa neprestano. Za kofetkanje po 12. uri ima vedno čas, za izobraževanje povezano s službo pa nikoli - ker dela samo do 12. in izobraževanja žal trajajo dlje. No to je samo primer, ki nima veze z vrtci, ampak tako počasi spoznaš tipične izgovore, ki ti odprejo oči in razširijo pogled v malce bolj globalne razsežnosti.
|