3x mami
|
lija30, hvala za link, zelo v redu stvar! mi nahrbtnik imamo, ga moramo se otvorit. me prav zanima, kako se bo obneslo. spanje. vsak drugacen. s srednjo je bilo najlazje. se drzala svoje urce ze od zacetka. prvi, eh, rajsi pustimo, tale pa tudi nima nekega ritma... edino tale vecerni termin je bolj ali manj isti. je pa nas vceraj odkril dudo. cez dan jo ima vedno v blizini, sam je nikoli ni hotel imet, niti za igro al glodanje. vceraj pa se je spomnil, prisel do nje,jo zagrabil in zacel vlect. in tudi danes, cisto srecen, ko jo dobi v usta. spet valim krivdo na zobke... prvi ni rabil ne dude ne prsta. druga dude ni hotla videt, a je veselo vlekla prst dve leti. tretji je odkril dudo in kaze resnje znake njenega obozevanja... hecno... aja, motorika. zdaj ze skoraj lepo plazi, ceprav zelo pocasi. iz plazenja se sam posede. ob opori se dvigne na kolena. pester teden, madonca. vsak na zacetku spi pri nama v sobi, v svoji posteljici(ki je tik ob meni). tako dase ponoci samo usedem in ze lahko dojim. srednja je sla v sobo k bratcu, ko se ponoci ni vec dojila. zvecer sem jo podojila kar v njuni sobi, potem pa me je en vecer sama odklonila in sva zakljucili. upam, da se bo obneslo enako. uh, da bi se pa ponoci zbujala in hodila v sosednjo sobo, nak, ni sans. prvo bi zbudil sorojence. drugo bi se jaz verjetno v polsnu zaletela v vsak vogal. in zjutraj bi bila kot cunja. tega, da je v isti sobi, ne stejem kot razvado. tudi zdaj, ko so vecji, se drzimo tega, da je najina postelja samo najina. da bi zjutraj prisla in se crkljala, se je zgodilo do zdaj samo enkrat. edino ko sta fajn bolana, ko se drugace ne uspeta dovolj umiriti ponoci, da bi lepo spala in tako mal pozdravila, takrat pa ju vzamem k sebi. se pa cez dan kdaj skupaj stisnemo na kavcu in mal pocivamo. in veliko pocrkljamo... hrana. to, kar otrok dobi vase, je njegova popotnica za zivljenje.
|