petarda
|
Nadaljujem.... ....aha pa vidim, da skoz pišem letnico 2010 Torej...domov me je mikalo, ampak, ko sva bili tako že na pol poti, kot je rekla ona....čeprav to še zdaaaaleeeeč ni bilo pol poti ....sva se odločili, da gremo vseeno v porod. Ob 12.uri mi je predrla mehur in ven je steklo zelo malo plodovnice, kar je pokazalo, da je bila odločitev pravilna.... Čakali sva na moje popadke, če jih nebi bilo, bi dala umetne. Povedala sem ji, da sem se odločila, da gremo kar takoj v porod med drugim tudi zato, ker mi je ona simpatična, nežna...in se mi je zdelo, da bo fajn pri njej rodit, da ne bo nič na silo.... Ona pa meni: "Škoda potem, da samo do 14.ure delam" ... Jaz sem pa mislila, da dela 24 ur, kot dežurni ginekolog ...da sta v timu ... In potem sem ji rekla:" Ok, če je pa tako, bom pa do takrat konec." Se je strinjala ....ampak popadkov še ni bilo.... Midva sva se še snemala, brala SMS-e podpore, slikala...prav lušno je bilo...in potem so se začeli....najprej čisto taki nežni, ko niti ne veš ali so ali niso in si samo želiš, da bi bili.... Malo po 13.uri so se začeli takšni, da sem vedela, da je to to...in zanimivo...pojavili so se predvsem takrat, ko je babica prišla pogledat, kako mi gre .... Ampak RES! Prav, ko sem jo zagledala na vratih, sem začutila, da se nekaj dogaja .... In tako se je odločila, da bo enih 10 minut kar pri meni .... popadki so bili, pa niso....nič hudo bolečega v glavnem....smo se načvekali po dolgem in počez.... Zraven je prišla še druga babica (2 delata v izmeni), ki pa je bila "ta mlada" od petarditove vzgojiteljice ....ta mi je že zjutraj v vrtcu zaželela srečno in povedala, da je skoz na liniji s "ta mlado" ... No.... popadki so se stopnjevali...izmena pa končevala...predstavila mi je novi dve babici...in glej ga zlomka...ena izmed njiju...moja stranka! ...... pa ne tista...za katero sem zadnjič napisala...ampak ena druga....sploh nisem vedela, kolk babic imamo med strankami ... Rahlo sem bila presenečena, ampak zadovoljna...ker kot stranka je bila zmeraj OK, taka simpatična, neproblematična .... Malo sva počvekali, odprta sem bila 5cm....in povedala mi je, da se porod lahko kmalu začne, lahko pa se tudi vleče v večer...da ni pravila....... Popadki so bili vse močnejši, obrnila sem se na bok, saj mi je povedala, da je tako popadek bolj intenziven in da se MV bolj odpre.... Za bolečine nisem želela nič, saj sem juniorja rodila brez vsega in mi je bilo veliko bolj všeč, kot pri petarditu, ko sem bila od inekcije čisto omamljena in nisem mogla pritiskat...vendar....naslednji popadek je bil HUDOOOOO boleč, solze so mi kar same tekle, nisem vedela kam sama s sabo, otrok je pritiskal dol, levo, desno....ven.... ko je minil je bilo OK.... malo me je vseeno mikala inekcija, vendar je moj lubi ugotovil, da mi bo prijela šele, ko bo bejbi že zunaj..... nikoli ne bom pozabila, da sem po tem popadku razmišljala...doma imam dva zdrava otroka....kaj mi je tega zdaj treba.... ....in potem me je zagrabil...še eden.....na boku..... babica je priletela, videla, da gre zares, obrnila sem se na hrbet (oziroma so me obrnili)...in pritiskala.....bolelo je, ko ....in skoraj bi že odnehala....ne morem več!.....in potem slišim mojega , ko reče...pritisni lubi, MORAŠ! glavica je že zunaj! ....kar nisem mogla verjeti....da smo že tako blizu....potem pa res MORAM....in sem zbrala vse moči, kar sem jih imela in pritisnila....on pa skoz komentiral.... super, rokica je zunaj...iiiiiiiiiiiiiiii......konec je...bravo, rad te imam, konec je, zmagali smo....konec je ... Ko so mi ga položili na trebuh...sem tudi jaz dojela....konec je...končno. Potem je bilo nekaj zelo zanimivih dni v porodnišnici...samo sedaj res nimam časa ....na koncu je bil bejbi še zlateničen in smo podaljšali bivanje za en dan .....potem smo KONČNO prišli domov...nepopisno lep občutek imeti vse pod eno streho.....da o hormonih sploh ne govorim....samo objemala bi jih, ljubčkala, stiskala, mečkala....si ne morem pomagat
|