ronja
|
kiara, hvala za sočutje, pomaga . Saj zdaj sem se že umirila: pač taka je, taka bo in nima smisla, da še karkoli gledam, ali bo kdaj drugače. Glavno, da se midva strinjava, kot si rekla . Najbolj trapasto je to, da se mi je naslednji dan opravičila zaradi ene bedarije (je nekaj sikala, da kaj vlačimo Lejlo k moji mami - a k njej pa komot pridemo?), ki me sploh ni nič prizadela, samo pač povedala sem, da ni nobene razlike, kam gremo, Lejla se obakrat enako matra. In pol se mi opraviči, da je blo to zato, ker jo je tok vrglo, da je Lejla bolna. Ja, a zato jo je nagonla, da naj gre sama gor po štengah? zdaj pa razumi, če moreš... Se nisem spuščala v debato, ker se mi je mudilo k mojim pupam (v petek sem delala, pa sem morala še k njima zamenjat avto, ker je našega tast probal zaflikat - in mu je ratalo, bravo tast! ), Lejla lubiju ni hotla zaspat, pa še tast je bil zraven, meni se zdi pa to bolj pogovor za na 4 oči... Ampak je hudo, ker vidiš, da se trudi, pa bi rada imela lepe odnose, samo ga pa ful serje točno tam, kjer je meni ful pomembno... Tak da bomo bolj na "distance", pa bo. marta in krtexx, peace, sisters . Obe razumem in gotovo je težko... MOji še nista v šoli, ampak Krtexx, to nas vse še čaka... Upam, da bosta mali kmalu tako zelo samostojni in zaupanja vredni, da bosta lahko take proste dni pač sami doma... Prva leta pa verjetno ne? nimam pojma, kaj bom takrat (čeprav gre moja mami uradno v penzijo, ampak ker bo še delala, je to vprašanje, koliko bo lahko uskočila)... Ronja dej povej, a ima tasca ksno preferenco do Ronje al je cist nerelevantno? Najki, ne vprašaj! Če bi bilo samo tokrat, sploh opazila ne bi - bi mislila, da je kaj zamišljena al pa ni pomislila, pa se zgodi... Problem je v tem, da nekaj časa lejle sploh povohala ni, pa fuuuul velike razlike je delala (vedno je prinesla kaj, ampak samo Ronji). Je nehala, ko ji je lubi to parkrat rekel, čeprav je vsakič trdila, da ne dela razlik, samo da včasih mogoče nerodno reagira, pa si midva vse narobe razlagava potem itd... Samo meni ni za eksperimentirat z mojimi otroki... Me tko mal zanima, ce dedkom in babicam ostane preferenca do prvorojenca al se to izravna? ma, to je tako: ne moreš pričakovat, da bojo isti trenutek vzljubili novo dete tako kot tistega, s katerim so že svašta lepega doživeli. Ampak vidiš pa, a dajo tudi dojenčku šanso, al samo z velikim tičijo... Vidiš, če takrat, ko velikega ni, pokažejo zanimanje za dojenčka, ne pa da grejo velikega bolnega budit, namesto, da bi se z malim budnim in zdravim ukvarjali, recimo (naš primer od lani). Na začetku so skoraj vsi bolj distancirani od novorojenčka, pa se ukvarjajo z velikim, kar je tudi fajn, da ni ljubosumja. Ampak potem se pri večini to izravna. Tak je bil moj brat, pa njegova punca, pa tasta, pa moj oče, pa tudi lubijev brat in njegova žena,... Pa nisem nobenemu zamerila nič, ker je to normalno in ker se potem to ni vleklo še 2 leti in ker niso bile take gromozanske razlike. Edino moja mami je res že od začetka čisto vzljubila Lejlo, ona je pač nora na dojenčke . Pri njej sem se bala prej obratno, samo ne dela nobenih razlik in mi je kamen iz srca padel (pri nas jih namreč je - najmlajši je bil vedno naj, kdorokoli je to bil). BTW js bi ji verjetno takoj rekla, da je Ronja zadosti velika da gre sama, naj rajsi Lejlo pocarta. Z ukazovalnim prizvokom sam ne zaljivo. To sem že velikokrat poizkusila, ko sta bili obe zdravi, pa še NIKOLI ni zaleglo! Ona Ronje enostavno ne spusti več iz rok, dokler ta sama ne zateži (navadno kar hitro). Vedno reče: jaz bom Ronjo nesla, mami pa Lejlo. tokrat pa nisem mogla nič rečt, ker sem bila tako paf, da je rekla Lejli, da naj gre, ki je bila bolana in mlajša, tastarejšo zdravo bo pa nesla? Res, čisto sem bila paf, samo toliko sem bila pri sebi, da sem Lejli rekla, da jo bom že jaz nesla, da naj me počaka. najki, pozdravite se! Saj navadno ti mali kmalu prebolijo vročino, če ni nič drugega (mislim če ni kaka hujša bolezen zadaj, če je samo kaka viroza). V 2-3 dneh bi moral bit ok - no, brez visoke vročine, ne čisto ok, seveda. Vem, da se to še tako daleč sliiši... Če ti kaj pomaga: I'm with you... Ti pošiljam objemčke in en virtualni calpol . Moji sta sicer ful boljše, sem prav happy. V pon. imamo kontrolo zaradi Lejle, Ronja pa da naj zraven pride, da še pogleda un uhek, če je boljše. Z nosom pa moji nimata takih problemov, ker se znata obe res dobro odsmrkat. Jaz imam že par dni vročino, pa sploh ne utegnem bit bolana: v čet. smo šli kot rečeno k tašči (ni blo glih dobrodejno, kot ste lahko prebrale;), včeraj pa k mami in njenemu novemu loverju v njegovo hišo (ogromna bajta, vse luksuzno, celo dvigalo ma v hiši , domači kino (s platnom!), da ne govorim o prostoru in vseh ostalih fensi šmensi zadevah),... Samo kaj mi to pomaga, če je nekoč v tej hiši bivala mačka in sem dobila napad in je bilo za moje pojme čisto premraz v naši spalnici, da sem ful slabo spala in se zjutraj zbudila čist boga (od astme in vsega)... No, dobra stran je, da sem ugotovila, da mi denar za luksuz res čisto nič ne pomeni. Da so mi pomembne čisto druge stvari... Pa da imam rajši fanta/očeta/... z malo denarja, pa da vidi, kadar imam napad, pa da se spomni, da mi ne sme pernatih povštrov naštimat (moja mami res ni glih 1A kar se teh stvari tiče - srčno upam, da si bom jaz take stvari zapomnila pri mojih malih), pa katere jogurte imam rada in take male bedarije... Mi res iskreno ful več to pomeni kot pa ves tisti fensi šmensi okoli... No, saj je fino vedet verjamem, da ni fajn, še posebej, če dela tako razliko tudi, če je ena kar fajn bolna khurde, ja, to pač samo pomeni, da mi ni treba nikoli več razmišljat, da bi ji pa mogoče vseeno dala otroke za pazit, kadar sta bolani, da bi lahko šla oba v službo. K* gleda vse skup, pa če cel dr. ponoči napišem .
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|