ronja
|
Ronja, upam, da si taščo že premlela in da si ok.user posted image Veš kaj me edino zanima? Zakaj za vraga sploh hodiš po obiskih z bolnim otrokom. Glede na to, da ste vse nekoliko bolne, pa da mali grozi pljučnica. Ma ni šans, da bi šla kam. G ani DM, BOžička al pa koga drugega, ki bi me v to prepričal.
Sem prebolela, sem ok .
Ja, se strinjam. No, pa da odgovorim: k tašči smo šli zato, ker smo ta obisk prelagali že več kot 1 teden (naj bi se dobili že 18. s svakom in njegovimi skup pri njih - takrat so oni itak bili, pa za novo leto spet pridejo (ampak na našo željo bi bilo prej, da imamo potem na koncu mir, da si spočijemo - pa da lahko gremo k dediju se spočit). No, potem sta bili bolni in nismo šli oz. je šel lubi sam, da je vzel darila od svakovih in dal naša zanje, babi je pa želela, da se dobimo mi pa še 1x, ker smo itak oboji v Lj. in se ni problem dobit. Ker sta bili začetek tedna še bogi, smo se zmenili za čet., ker sva mislila, da bo mala takrat že ok (pri Ronji je to trajalo samo 2 dni, pa nekak je zgledalo, da imata isto).
No, res je bila mala tudi ful boljše v čet. (ni več mela visoke vročine, itd...), samo ni bila pa še zdrava. Jaz sem želela, da gremo kljub temu, da je ful boljša k zdravniku, ker mi ni bilo všeč, kako diha, tako da smo šli namesto direkt k tašči, najprej k zdravnici in smo se zmenili, da pridemo potem. Mislila/upala sva, da bo rekla, da je viroza in da sta ok (tako kot je rekla za Ronjo - jo je poslušala in povedala, da to kašljanje ni nič narobe, da naj se kar izkašlja, da ima čisto čista pljuča in da nas nima kaj skrbet. No, pri Lejli pa ni bilo tako )
Prej sva mislila, da je namreč samo viroza (kar verjetno je bila, ker je bila mala v pet. že ko rožica , je pa malo verjetno, da bi ena doza ab že kar vse pozdravila v roku par ur), ampak vseeno se ustrašiš...
Za v pet. sem mami rekla, da verjetno odpade in je razumela (res pa je tudi, da se za ta obisk menimo že od septemba dalje in da sta se oba ful potrudila in jima je ful pomenilo), vendar sta bili potem obe ok, nobena ni imela vročine, niti nista nekaj kašljali in smo zato vseeno šli. Tam gor sta bili potem obe ok, samo jaz ne (zaradi mačk pač)...
Danes ni nobena niti 1x zakašljala (res smo pa že 3 dni veselo doma in se samo cartamo:) in sem čisto happy, da je to za nami (zdaj ju je lubi odpeljal k zdravnici še na kontrolo) in da nam ni nič več treba. To smo si namreč vsi želeli - da imamo nekaj časa, ko nam nič ni treba - ne laufat nikamor, ne obiskov, ne nič... da si malidve še malo nafilata baterije, potem ko sta že zdravi, da ne bosta spet takoj zboleli, ko prideta v vrtec...
in pa, ronja, prosim nehaj se obremenjevat s to taščo...ker sam,a vidiš, da ni konca...veš kako je na stvari, delaj tko kot je tebi prav pa je...sploh če imate take odnose, da jim lahko poveš kar jim gre,...oz. da jim pač tvoj pove....
Ja, saj imaš prav. Zakaj torej tega ne naredim? Zato, ker ne gre ves čas samo na slabše in ker vidim, kako zelo se trudi. Ne bi rada otrokom jemala babice (saj jima je ne jemljem, samo verjetno ni čisto isto, če skoz midva zraven visiva). In res je, da smo vsi 4je najbolj happy, če delava tako, da je nam prav, pa čeprav je potem ona bolj nesrečna... Ampak meni je težko "obsodit" človeka, če vidim, da se trudi nekaj popravit. Bojim se naredit komu krivico, ker jih sovražim (krivice). POtem pa ves čas gledam, a je zdaj že ok. IN potem sem vsakič razočarana, ko vidim, da še ni... Ker se trudimo zmenit, oboji, pa ona se trudi, samo je to tako globoko v njej... Ronja je njena nesojena hčerkica in je na piedstalu, pa če se vsi ostali postavimo na glavo... Saj počasi se bom skulirala .
Če sem čisto iskrena, me je butnilo najbolj zato, ker sem konec dec. prav resno razmišljala, da bi ju dala kdaj njej za pazit, kadar sta bolni (ona si želi, nama bi kdaj prav prišlo...) In sem rekla, da za ziher, bi še enkrat rada, da sta sami z njo (prejšnjič so bili še bratranci, ap je bila super)... No, zato me je zdaj tako stisnilo - ker sem si kar predstavljala, kako bi bilo, če bi ju res dala!
spletko, hvala in ti želim, da bi nikoli ne mela podobnih problemov (no, saj ti nobenih ne želim, samo za te vem, kako so zoprni...)
niia, ni nujno, da mu bo kmalu premajhen: od 2 do 4 leta otroci v gl. rastejo v ude, tako da se jim telo skoraj nič ne podaljša in mogoče bo še dolgo enako velik po trupu. Jaz bom naslednjega verjetno vzela 15-36, če bosta takrat že toliko težki, sicer bom pa malo povprašala okoli. Na splošno so bolj varni ti, ki imajo manjši razpon, ampak to je samo "general rule". Ronja je še vedno v temdo 18 kg, res pa ni ful velika.
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. 
. Kaj sem jaz srečna mami!!!
. 
